nadomestilo za invalidnost – rok za prijavo pri zavodu za zaposlovanje
Ker se tožnik v roku 30 dni po pravnomočnosti sodbe, s katero je bil razvrščen v III. kategorijo invalidnosti in mu je bila priznana pravica do premestitve, ni prijavil pri zavodu za zaposlovanje, nima pravice do nadomestila za invalidnost.
Sporazum o socialni varnosti med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino člen 20, 20/1. ZPIZ-1 člen 36, 193, 193/1.
starostna pokojnina – pogoji – dodana doba – služenje vojaškega roka
Časa obveznega služenja vojaškega roka ni mogoče upoštevati pri izpolnjevanju pogojev za priznanje pravice do starostne pokojnine iz 3. odstavka 36. člena ZPIZ-1, ki za priznanje pravice določa 65 let starosti in najmanj 15 let zavarovalne dobe, saj za to obdobje niso bili plačani prispevki. Tožniku, ki je je dopolnil starost 65 let in 14 let ter 1 mesec in 1 dan zavarovalne dobe, tako ni mogoče upoštevati služenja vojaškega roka, zato ne izpolnjuje pogojev za priznanje pravice do starostne pokojnine.
Ravnanje invalidskih komisij I. in II. stopnje, ki sta ugotovili, da je pri tožniku podana invalidnost III. kategorije, ni bilo protipravno, saj je bilo mnenje podano na podlagi predložene medicinske in delovne dokumentacije z ustrezno skrbnostjo in skladno z običajnimi pravili stroke, kljub temu da je bilo v sodnem postopku ugotovljeno, da pri tožniku ni invalidnosti. Odškodninska odgovornost toženca za škodo, ki je nastala tožniku s tem, ko mu je zaradi invalidnosti prenehalo delovno razmerje (odločbe o invalidnosti so bile kasneje odpravljene), ni podana.
Tožbo, ki jo je vložila mati za svojo hči, je sodišče prve stopnje zavrglo, ker mati ni odvetnik oziroma nima opravljenega pravniškega državnega izpita. Zoper ta sklep se je pritožila hči, ki pa ni bila stranka v postopku, zato je njena pritožba nedovoljena in se zavrže. Zoper sklep zavrženju tožbe bi se morala pritožiti mati.
ZNP vseh procesnih situacij, ki vplivajo na odločitev o stroških, ne ureja. Tako v 35. členu ZNP ni situacije, ko zaradi umika predloga sodišče v zadevi ne odloči meritorno, ampak postopek ustavi. Ker gre pri umiku tožbe in umiku predloga za podobni situaciji, je na podlagi 37. člena ZNP, v primeru umika predloga zato potrebno smiselno uporabiti 158. člen ZPP.
Ker v konkretnem primeru do umika predloga ni prišlo zato, ker bi se razmerje, ki je bilo predmet postopka uredilo, ampak zato, ker predlagateljica ni plačala odrejenega predujma, je nasprotnim udeležencem zato dolžna povrniti stroške, ki so jih v postopku imeli.
Vsebino in obseg pravdnega postopka – ugotavljanja pravno relevantnih, pa spornih dejstev in postopka dokazovanja le-teh, za presojo utemeljenosti tožbenega zahtevka determinira tožena stranka z odgovorom na tožbo, ki pa je v obravnavanem primeru izostal.
Čim se tožena stranka ni opredelila do trditev tožeče stranke, da njeni objavljeni članki niso izpolnjevali v njeni prijavi na razpis za sofinanciranje programskih vsebin medijev določenih kriterijev, ne le informativnega, pač pa tudi raziskovalnega novinarstva, je torej soglašala z navedenimi trditvami.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0070191
ZOTIKA člen 1, 10. ZPP člen 190.
menica - tožbeni zahtevek na sklenitev pogodbe - zotika - odkup terjatev po zotika - posebni pogoji za odkup terjatev - izjave končnih dolžnikov
Stališče, da bi v skladu z že obstoječo sodno prakso moralo sodišče prve stopnje sprejeti druge dokazne listine, ki bi dokazovale obstoj in višino terjatve, s čimer bi se nadomestila zahteva po predložitvi izjave končnega dolžnika iz 5. točke Navodila Banke Slovenije, ni pravilno.
Zaradi njihove abstraktnosti, menic ni mogoče šteti za izjave končnih dolžnikov v smislu 5. točke Navodila BS, temveč morebiti le za izjave izplačilne banke ali banke garanta o obstoju terjatve.
stvarna pristojnost – vrednost spornega predmeta – ločeno ugotavljanje vrednosti – aktivno sosporništvo
Zakon sicer ne določa, da velja pravilo o ločenem ugotavljanju vrednosti tudi za aktivno sosporništvo. Ker pa se morajo enaki procesni položaji enako procesno obravnavati, pravilo o pasivnem sosporništvu in vrednosti spornega predmeta velja tudi za aktivno sosporništvo, in to tako za formalno kot tudi materialno navadno sosporništvo.
nadomestilo zaradi nemožnosti uporabe premoženja – višina nadomestila – metoda izračuna – tržna najemnina
ZDen konkretno ne določa meril za določanje odškodnine, zato mora primerno odmeno zaradi nemožnosti uporabe vrnjene nepremičnine določiti sodišče po metodi, ki se mu zdi primerna. Merila za to je oblikovala sodna praksa, in sicer je treba upoštevati zakupnino, ki bi jo ob normalnem teku stvari tožeča stranka lahko iztržila (t. j. tržno najemnino).
vrednost spornega predmeta - vprašanje o stvarni pristojnosti ali pravici do revizije – pritožba zoper sklep o določitvi vrednosti spornega predmeta
Korekturna dolžnost sodišča glede tožnikove navedbe vrednosti spornega predmeta v tožbi, pride v poštev le v primeru, če zaradi previsoko ali prenizko navedene vrednosti spornega predmeta s strani tožeče stranke, nastane vprašanje o stvarni pristojnosti ali pravici do revizije.
Sklep o določitvi vrednosti spornega predmeta, je mogoče izpodbijati le v pritožbi zoper odločbo o glavni stvari, izpodbija ga lahko le tista stranka, ki s končno odločbo ni uspela.
začasna odredba – obstoj nevarnosti – likvidnost dolžnika v času oprave izvršbe - ocena gospodarskega stanja dolžnika – blokada transakcijskih računov
Iz blokade transakcijskih računov je namreč mogoče sklepati na obstoj trenutne likvidnosti dolžnika, ne daje pa celovite slike o njegovem finančnem oziroma premoženjskem stanju, iz katerega bi bilo šele mogoče sklepati, da bodoča uveljavitev upnikove terjatve ni ogrožena.
Ni toliko relevantno, ali je dolžnik trenutno likviden, pač pa je v času odločanja o predlogu za izdajo predhodne odredbe obstoječe finančno oziroma premoženjsko stanje treba projicirati v prihodnost, torej čas oprave izvršbe. Drugače povedano: potrebna je celovita ocena gospodarskega stanja dolžnika za presojo, ali navedeno stanje daje podlago za sklepanje, da bo v bodočnosti izvršba na sredstva dolžnika in s tem poplačilo upnika uspešno, ali pa navedeno stanje s stopnjo verjetnosti kaže na nevarnost za bodočo uveljavitev upnikove terjatve.
Ker je taksna obveznost za postopek pred sodiščem prve stopnje nastala ob vložitvi tožbe, tožnik pa je predlog za obročno plačilo (samo) te sodne takse podal pozneje, za odločitev o predlogu nima več pravnega interesa.
DEDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0071413
ZPVAS člen 8. ZIZ člen 270, 270/2. ZPP člen 333, 363.
agrarne skupnosti – dedovanje – predmet dedovanja – dopustnost pritožbe
Predmet zapuščine so premoženjske pravice, ki so bile vrnjene. Zato je treba dedovanje izpeljati po določbi drugega odstavka 8. člena ZPVAS. Denarni znesek, v katerega se je premoženje pretvorilo kasneje, ni bil del zapuščine in to tudi ni mogel postati. Velja povsem enako, kot v običajnem zapuščinskem postopku.
ZRPPN člen 9, 23, 25, 25/3, 26, 32, 33, 34, 41, 41/1, 42, 42/1, 42/2, 42/3, 53, 64. ZPP člen 213, 213/2, 286. ZNP člen 101, 104.
pravična odškodnina za razlaščeno nepremičnino – zmanjšanje odškodnine zaradi zagotovitve drugega primernega stanovanja – drugo primerno stanovanje
Primernosti stanovanja ni mogoče presojati s primerjavo velikosti ali vrednosti dodeljenega stanovanja z velikostjo in vrednostjo razlaščene nepremičnine, ampak je pomembno, ali je dodeljeno stanovanje zadovoljivo rešilo z razlastitvijo nastali stanovanjski problem (stanovanje je bilo dodeljeno v najem in ne v last).
Ker je 30 % zmanjšanje odškodnine po 1. odstavku 42. čl. ZRPPN predvideno zgolj kot možnost, ki se ji razlaščenec lahko odreče, zmanjševanje prisojene odškodnine zaradi dodelitve najemnega stanovanja ni v nasprotju z zahtevo po določitvi pravične odškodnine.
ZPP člen 191, 191/2, 184, 184/3. ZGD-1 člen 3, 3/6, 667, 667/2, 672.
statusno preoblikovanje podjetnika - pravdna stranka – procesna sposobnost – samostojni podjetnik - subjektiviteta podjetnika kot fizične osebe
Podjetnik je fizična oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost v okviru organiziranega podjetja. Samostojni podjetnik in fizična oseba sta torej isti subjekt. S statusnim preoblikovanjem podjetnika s prenosom podjetja na kapitalsko družbo pa subjektiviteta podjetnika kot fizične osebe in stranke postopka ne preneha. Ta preneha šele s smrtjo fizične osebe. Prvotno toženi stranki je torej prenehal le status samostojnega podjetnika, kar pa ne vpliva na njen procesni položaj kot stranke (fizične osebe) v postopku.
prekinitev postopka – napotitev na pravdo – kmetija – dedovanje kmetijskih gospodarstev – nacionalizacija dela kmetije
Med dediči ni sporno, da so zemljišča, ki so predmet zapuščinskega postopka, pred podržavljanjem pripadala kmetijsko-gozdarski in gospodarski enoti – kmetiji. Del te kmetije, ki ni bil podržavljen, ni bil predmet dedovanja, saj je zaradi drugačnega prenosa premoženja (z izročilno oziroma preužitarsko pogodbo) prešel na dediča. Gre za kmetijska in gozdna zemljišča, ki so bila pred nacionalizacijo sestavni kmetije. Ta je, kot izhaja iz izvedenskih mnenj, ena redkih kmečkih posesti, ki ima vsa zemljišča v enem kosu. Glede na navedeno, zemljišč, ki so predmet zapuščinskega postopka, ni mogoče obravnavati ločeno od kmetijskega gospodarstva, kateremu so prvotno pripadala.
zadostno število izvodov tožbe – nepopolna tožba – zavrženje tožbe
Tožnik je dolžan vložiti tožbo s prilogami v zadostnem številu izvodov. Če tega ne stori niti v postavljenem roku po sklepu sodišča, čeprav je opozorjen na posledice neupoštevanja tega sklepa, se tožba kot nepopolna zavrže. Sodišče ni dolžno kopirati vlog in prilog stranke zaradi vročanja nasprotni stranki
umik tožbe - plačilo pravdnih stroškov – nagrada odvetnika postavljenega po ZBPP
Dejstvo, da je bil toženec zastopan po odvetniku v okviru brezplačne pravne pomoči, ne pomeni, da tožencu stroški niso nastali ter da bi ti stroški morali biti naloženi v korist Bpp. V takšnem primeru sodišče odloči o medsebojnih razmerjih pravdnih strank tudi glede pravdnih stroškov, terjatev upravičenca do brezplačne pravne pomoči proti nasprotni stranki iz naslova stroškov postopka pa preide na Republiko Slovenijo po samem zakonu z dnem pravnomočnosti odločbe sodišča o stroških postopkov.
nepopolna vloga -predlog za dodelitev otroka, določitev preživnine ter stikov – zavrženje vloge
Predlog predlagateljice za dodelitev otroka, določitev preživnine ter stikov ne vsebuje vseh sestavin po 21. členu ZNP, prav tako pa predlogu ni predložen sporazum o varstvu in vzgoji otroka, o stikih in o preživnini v pomenu 105. člena, 106. a člena ter 130. člena ZZZDR. Ker je sodišče prve stopnje predlagateljico tudi opozorilo na posledice, če v postavljenem roku predloga ne bo popravila in dopolnila, je njegova odločitev o zavrženju vloge pravilna.