vpis lastninske pravice na podlagi sporazuma o razdelitvi skupnega premoženja - potrebnost potrdila o namenski rabi - promet z nepremičninami - posadna listina
Listina, s katero predlagateljica utemeljuje svoj zemljiškoknjižni predlog za vpis, je sporazum o ugotovitvi in razdelitvi skupnega premoženja, katerega sta že predhodno na originaren način pridobila oba zakonca skupaj in je sklenjen na podlagi 58. člena ZZZDR. V obravnavanem primeru zato ne gre za promet z nepremičninami, za kakršnega so predpisani pogoji za vpis iz 38. člena ZZK-1, niti ne gre za posadno listino.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRAVO DRUŽB – STEČAJNO PRAVO
VSL0070204
ZPP člen 205, 205/3, 207, 207/1. ZFPPIPP člen 269.
izbris pravne osebe iz registra zaradi pripojitve – nadaljevanje prekinjenega pravdnega postopka – absolutna bistvena kršitev določb postopka – sklepčnost tožbe – popolnost tožbe – stranka v postopku – izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika – verižna kompenzacija
Sodišče prve stopnje je toženi stranki v odgovor vročilo tožbo, na kateri je v uvodu kot tožena stranka navedena N. d.o.o., v tožbenem zahtevku pa A. d.o.o. (redna št. 8). Taka tožba ni niti sklepčna niti popolna (če ni izveden postopek prekinitve in nadaljevanja postopka). Sodišče prve stopnje pa je z izpodbijano sodbo ugodilo tožbenemu zahtevku in to proti družbi N.. S tem je, kot smiselno izhaja iz pritožbenih navedb, zagrešilo absolutno bistveno kršitev določil pravdnega postopka.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - predlog za odlog plačila sodne takse - kumulacija predlogov za zmanjšanje plačila sodne takse - odložitev taksne obveznosti
Ob obravnavanju predloga za oprostitev plačila sodne takse sodišče presodi tako obstoj pogojev za oprostitev plačila sodne takse kot tudi obstoj pogojev za odlog plačila sodne takse in obročno plačilo sodne takse, saj je podlaga za zavrnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse ugotovitev, da s (takojšnjim) plačilo sodne takse sredstva, s katerimi se prosilec z družinskimi člani preživlja, ne bi bila občutno zmanjšana.
nadomestitev globe – naloge v splošno korist – fikcija umika predloga – zdravstveni razlogi
S fikcijo umika predloga za nadomestitev globe se sankcionira nesodelovanje storilca v postopku določitve konkretnega predloga naloge in organizacije, pri kateri bi storilec opravil dela v splošno korist, česar pa storilcu v konkretni zadevi na podlagi dosedanjega procesnega stanja (še) ni mogoče očitati.
pogodba o leasingu – posredni leasing – uporaba pravil o prodaji na obroke – odkupna opcija – plačilo zadnjega obroka – prodaja kot bistveni del posla – uporaba pravil Zakona o potrošniških kreditih
Za presojo, ali bi moralo sodišče v tej zadevi uporabiti tudi pravila o prodaji na obroke, ni odločilno zgolj vprašanje dogovorjenega odkupa, ampak tudi vprašanje, ali je bila prodaja bistven del posla, ki sta ga sklenili pogodbeni stranki. Ni sporno, da je toženec sam izbral dobavitelja in vozilo in mu je tožeča stranka kot leasingodajalec zagotovila le financiranje tega nakupa. Med pravdnima strankama je bil torej sklenjen indirektni (posredni) leasing, zato je pogodbo treba presojati glede tistih okoliščin, ki niso posebej dogovorjene med pogodbenima strankama v pogodbi in splošnih pogojih in glede veljavnosti (ničnosti) splošnih pogojev, upoštevaje pravila Zakona o potrošniških kreditih (11. točka obrazložitve izpodbijane sodbe) in ne pravila 5. poglavja Zakona o varstvu potrošnikov, ki ureja prodajo na obroke. Bistveno je dejstvo, da je leasingodajalec svoja sredstva v tem primeru angažiral izključno na iniciativo leasingojemalca.
oprostitev plačila sodnih taks – nepopolna vloga – preverba navedb v izjavi o premoženjskem stanju po uradni dolžnosti
V primeru pomanjkljivo izpolnjene izjave o premoženjskem stanju ne gre za formalno pomanjkljivost predloga za oprostitev plačila sodne takse, ki je stvar procesnega prava, temveč za vsebinsko pomanjkljivost, ki je stvar materialnega prava, zato sodišče predloga ne more zavreči, temveč ga mora vsebinsko obravnavati. Če je prvostopenjsko sodišče dvomilo v resničnost navedb predlagateljice, podane v izjavi o premoženjskem stanju, da prejema pokojnino v višini 434,23 EUR, jih mora, skladno skladno z določilom četrtega odstavka 12. člena ZST-1, po uradni dolžnosti samo preverit in le v primeru, če ne more pridobiti podatkov, s katerimi bi preverilo resničnost navedb stranke v izjavi o premoženjskem stanju, jih mora predložiti sama stranka.
vožnja pod vplivom alkohola – preizkus alkoholiziranosti - elektronski alkotest – zmota glede rezultata
Ker se je obdolženec seznanil z rezultatom preizkusa z elektronskim alkotestom, ki je bil izpisan na zaslonu elektronskega alkotesta s številkami velikimi okoli 1 cm, ni nobenega dvoma, da je obdolženec videl pravi rezultat, prav tako pa je bil premalo skrben pri podpisovanju zapisnika o preizkusu alkoholiziranosti, na katerem je prav tako bil izpisan isti rezultat. Zato je prvostopenjsko sodišče utemeljeno zavrnilo obdolženčeve navedbe v zagovoru, da je zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti z elektronskim alkotestom podpisal zato, ker je bil v zmoti glede rezultata, kot neprepričljive.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO – VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC0003172
ZP-1 člen 2, 2/2, 22, 22/3, 22/8. ZP-1G člen 12, 12/2.
prepoved uporabe tujega vozniškega dovoljenja – čas storitve prekrška – milejši predpis
Ker je storilec prekršek, s katerim je dosegel 18 kazenskih točk, storil 3.7.2010, bi sodišče prve stopnje moralo uporabiti določbo osmega odstavka 22. člena ZP-1, ki je veljala do 13.3.2011, saj je ta določala, da se prepoved uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije izreče za dobo do enega leta, sprememba te določbe z novelo ZP-1G pa za storilca ni milejša, da bi bilo mogoče uporabiti določbo drugega odstavka 2. člena ZP-1.
enak identifikacijski znak nepremičnine v listini, ki je podlaga za vpis in v zemljiški knjigi – parcelacija nepremičnine – izkaz identitete med ukinjeno in novonastalo parcelo – različne parcelne številke – izpolnjeni pogoji za vpis
1. Prvi odstavek 31. člena ZZK-1 določa, da mora biti nepremičnina v listini, ki je podlaga za glavni vpis, označena z identifikacijskim znakom, s katerim je vpisana v zemljiški knjigi. Pravnomočna sodba je naložila nasprotni udeleženki toženki, da mora ponovno vzpostaviti samostojno parcelno številko 823/6. Predlagateljica tožnica je zemljiškoknjižnemu predlogu priložila kot listine: pravnomočno sodbo, ki ugotavlja njeno lastninsko pravico na parc. št. 823/6 in odločbo GURS, iz katere izhaja, da je zemljiškoknjižna lastnica (toženka) uredila parcelacijo parc. 823/7 in sta nastali iz te parcele dve novi parceli s parc. št. 823/8 in 823/9.
2. Pri ponovni vzpostavitvi samostojne parcele, kot nasprotni udeleženki nalaga pravnomočna sodba, zaradi določbe 3. odst. 18. člena Zakona o evidentiranju nepremičnin geodetska uprava ni smela dodeliti tej parceli isto številko, kot jo je imela pred združitvijo leta 2006. Po določbi 3. odst. 18. člena ZEN se enkrat ukinjena parcelna številka ne sme znova uporabiti. Pravilo o istem identifikacijskem znaku je v konkretnem primeru treba razlagati tako, da je predlagateljica dolžna izkazati identiteto med (ukinjeno) parc. št. 823/6, ki jo vsebuje pravnomočna sodba in novo nastalo parc. štev., ki je določena zaradi izvedbe vpisa po pravnomočni sodbi v zemljiški knjigi.
vknjižba pravice – vknjižba izbrisa pravice odpovedi odtujitve in obremenitve
Ob vpisu sklepa o dedovanju po pok. B.D. bi zemljiškoknjižno sodišče moralo po uradni dolžnosti na podlagi četrtega odstavka 47. člena ZZK-1 pri njenem solastninskem deležu izbrisati vknjiženo pravico, ker je šlo za novo solastnico nepremičnine, na podlagi drugega odstavka 38. člena Stvarnopravnega zakonika (SPZ) pa zavezuje ta pravica le prvega lastnika, ne pa tudi njegovih pravnih naslednikov. Zemljiškoknjižno sodišče, ki je ugotovilo, da je pod opr. št. Dn 2 bil že vpisan sklep o dedovanju po pok. B.D., je zato v skladu z določbo 4. odst. 47. člena ZZK-1 po uradni dolžnosti izbrisalo pravico, ki bi jo sicer moralo izbrisati že hkrati, ko je vpisovalo novega lastnika na podlagi sklepa o dedovanju. Ni pa to ovira, da tega vpisa, ki ga je dolžno opraviti po uradni dolžnosti, ne bi opravilo tudi naknadno.
Tožbeni zahtevek za plačilo regresa za letni dopust za leto 2010 je utemeljen v celoti, čeprav je tožnik na podlagi spremembe delodajalca delal pri toženi stranki v tem letu šele od 1. 6. 2010 dalje, ker tožena stranka kot delodajalec prevzemnik solidarno z delodajalcem prenosnikom odgovarja za vse terjatve delavcev, nastale do dneva prenosa.
ZZPB člen 68, 70, 70/1-9, 70/2. Pravilnik o natančnejših pravilih za izpolnjevanje obveznosti brezposelnih oseb in o določitvi časa prenehanja in znižanja pravice do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti člen 2, 5, 5/2, 5/2-1, 6.
izbris iz evidence brezposelnih – neizpolnjevanje obveznosti – neudeležba na svetovalnem razgovoru
Nepazljivost pri prebiranju pisnih navodil brezposelni osebi in vabila na svetovalni intervju ni upravičen razlog za odsotnost s svetovalnega intervjuja. Toženec je zato tožnika, ki je spregledal datum intervjuja, utemeljeno prenehal voditi v evidenci brezposelnih oseb, ker se intervjuja neupravičeno ni udeležil.
Sporazum o socialni varnosti med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino člen 20, 20/1. ZPIZ-1 člen 36, 193, 193/1.
starostna pokojnina – pogoji – dodana doba – služenje vojaškega roka
Časa obveznega služenja vojaškega roka ni mogoče upoštevati pri izpolnjevanju pogojev za priznanje pravice do starostne pokojnine iz 3. odstavka 36. člena ZPIZ-1, ki za priznanje pravice določa 65 let starosti in najmanj 15 let zavarovalne dobe, saj za to obdobje niso bili plačani prispevki. Tožniku, ki je je dopolnil starost 65 let in 14 let ter 1 mesec in 1 dan zavarovalne dobe, tako ni mogoče upoštevati služenja vojaškega roka, zato ne izpolnjuje pogojev za priznanje pravice do starostne pokojnine.
Glede 15 dnevnega roka, v katerem lahko naslovnik dvigne pisanje, po tem, ko mu je v hišnem predalčniku puščeno obvestilo, nobena določba ZPP za računanje tega roka ne določa izjeme. Zato ob upoštevanju četrtega odstavka 111. čl. ZPP ta rok izteče s pretekom prvega prihodnjega delavnika, če je zadnji dan tega roka sobota, nedelja ali drug dela prost dan.
ZDR člen 130, 131. Kolektivna pogodba o izredni uskladitvi plač za leto 2007 in načinu usklajevanja plač, povračilu stroškov v zvezi z delom in drugih osebnih prejemkov za leti 2008 in 2009 člen 19.
povračilo stroškov v zvezi z delom - prevoz na delo in z dela - službeno potovanje - regres za letni dopust
Tožena stranka ni ravnala zakonito, ko je višino povračila stroškov za službeno potovanje uredila s svojim splošnim aktom. Kljub temu je tožnik upravičen do povračila stroškov, ki so mu nastali na službenem potovanju v tujini, v višini, kot jo določa veljavna kolektivna pogodba oz. Uredba o povračilu stroškov za službena potovanja v tujino, na katero kolektivna pogodba napotuje.
Tožbo, ki jo je vložila mati za svojo hči, je sodišče prve stopnje zavrglo, ker mati ni odvetnik oziroma nima opravljenega pravniškega državnega izpita. Zoper ta sklep se je pritožila hči, ki pa ni bila stranka v postopku, zato je njena pritožba nedovoljena in se zavrže. Zoper sklep zavrženju tožbe bi se morala pritožiti mati.
Odločba toženca z dne 8. 5. 2009 o ustavitvi izplačevanja nadomestila plače za čas čakanja na zaposlitev na drugo ustrezno delo z dnem 31. 10. 2008, ker je s 1. 11. 2008 postal uživalec starostne pokojnine, je postala pravnomočna, zato tožnik po 31. 10. 2008 ni bil več upravičen do tega nadomestila in je po tem datumu izplačane zneske nadomestila prejel neupravičeno in brez pravne podlage. Neupravičeno izplačane zneske nadomestila je tožnik dolžan vrniti tožencu.
ZZVZZ člen 81, 81/2, 81/2-5. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 135, 135/1, 225.
zdravljenje v tujini – izčrpane možnosti zdravljenja v Sloveniji
Operacija sečnice, ki je bila pri tožniku opravljena v Srbiji, se opravlja tudi v Sloveniji in je bil tožnik ob pregledu pri specialistu že naročen na operativni poseg v Sloveniji. Ker v Sloveniji niso bile izčrpane možnosti zdravljenja, tožnik nima pravice do povrnitve stroškov zdravljenja v tujini.
plača - nadomestilo plače - regres za letni dopust - odškodnina za neizkoriščen letni dopust - prenehanje delovnega razmerja - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - pritožbena novota
Tožnica je toženi stranki kot svojemu delodajalcu izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi. Zaključek sodišča prve stopnje, da zgolj zaradi tega dejstva, ni mogla izkoristiti letnega dopusta, je preuranjen. Tožnica je predhodno opozorila delodajalca, da bo podala odpoved, kar kaže na to, da je najmanj tedaj vedela, kdaj ji bo delovno razmerje prenehalo. V vmesnem času bi lahko koristila letni dopust, če niso bili podani kakšni drugi objektivni razlogi, ki bi ji koriščenje preprečevali.