vpliv začetka stečajnega postopka na postopek izvršbe – pravnomočen sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine – faza oprave izvršbe – ustavitev postopka izvršbe – ločitvena pravica
Kadar sklep o izvršbi na podlagi verodostojne postane pravnomočen preden se nad dolžnikom začne stečajni postopek, mora sodišče prve stopnje uporabiti določbo 132. člena ZFPPIPP.
Organizator shoda večjega števila ljudi v zaprtem prostoru ali na prostem odgovarja za škodo, nastalo s smrtjo ali telesno poškodbo, ki nastane zaradi izrednih okoliščin, ki lahko nastanejo ob takih priložnostih, kot je gibanje množic, splošen nered in podobno. Prva toženka torej za škodo, nastalo zaradi gibanja množice (ki se lahko izmakne še tako skrbnemu nadzoru ali usmerjanju) odgovarja objektivno, ne glede na svojo krivdo. Škoda pa je tožnici brez dvoma nastala prav zaradi neobvladljivega gibanja množice ljudi pred lokalom L. (kar izpostavlja celo pritožba), ko so se nekateri obiskovalci zabave poškodovali zaradi izrednega pritiska množice pred vhodom.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0068732
OZ člen 131, 179, 179/1, 179/2, 182.
povrnitev nepremoženjske škode – višina denarne odškodnine – zidanje odškodninskih zahtevkov – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – strah – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – vezanost sodišča na pravnomočno obsodilno sodbo kazenskega sodišča – prispevek oškodovanca
Iz istega škodnega dogodka izvirajoče posledice ni mogoče dvakrat ali večkrat upoštevati kot okoliščino ob odmeri odškodnine za nepremoženjsko škodo – torej hkrati ob odmeri odškodnine za dve ali več relativno samostojnih oblik pravno priznane nepremoženjske škode. Ena oblika nepremoženjske škode sicer lahko preide v drugo obliko ob identičnem vzroku za njen nastanek, vendar ko pride do takega prehoda, je končna posledica upoštevna le pri odmeri odškodnine za transformirano obliko nastale nepremoženjske škode.
odškodninska odgovornost mladoletnika – predpostavke odškodninske odgovornosti – deliktna sposobnost – sposobnost razsojanja – dokazno breme
Sozavarovanec toženke je bil ob nastanku škodnega dogodka star 12 let, zato zanj po drugem odstavku 137. člena OZ velja zakonita domneva o njegovi nesposobnosti za razsojanje. Tako za škodo ne odgovarja razen, če se dokaže, da je bil pri povzročitvi škode zmožen razsojati, kar mora dokazati tožnik. Ker tožnik ni uspel dokazati, da je bil sozavarovanec toženke, glede na svoje konkretne sposobnosti, v trenutku nastanka škode, torej tudi ob upoštevanju konkretnih okoliščin primera, sposoben dojeti pomen svojega ravnanja in je tako bil zmožen razsojati, njegova deliktna sposobnost ni dokazana. Zato v skladu z drugim odstavkom 137. člena OZ za škodo ne odgovarja.
izostanek z naroka – ločeno obravnavanje zahtevka iz nasprotne tožbe
Ker tožeča stranka nobene od pravno relevantnih okoliščin, to je, da je bila na narok pravilno vabljena ter da na narok nobena od strank ni pristopila, v pritožbi niti ne zatrjuje, so vse ostale pritožbene navedbe brezpredmetne. Odločitev ali bo zadevi po tožbi in nasprotni tožbi obravnavalo ločeno ali združeno, je v popolni diskreciji sodišča in zaključka v izpodbijanem sklepu ne more spremeniti.
začasna odredba za zavarovanje nedenarnih terjatev – regulacijska začasna odredba – pogoji za začasno odredbo - verjetnost terjatve – odklop vode
Ureditveno oziroma regulacijsko začasno odredbo sodišče izda, če upnik izkaže verjeten obstoj terjatve in hkrati potrebnost odredbe, da se prepreči uporaba sile ali nastanek težko nadomestljive škode, ali pa, če izkaže, da dolžnik z izdajo začasne odredbe, če bi se tekom postopka izkazala za neutemeljeno, ne bi utrpel hujših neugodnih posledic od tistih, ki bi brez izdaje začasne odredbe nastale upniku.
umik tožbe zaradi potrjene prisilne poravnave – dolžnost povrnitve stroškov
S pravnomočnostjo potrjene prisilne poravnave tožeča stranka ni imela več interesa za vodenja pravdnega postopka zoper toženo stranko, saj je bila njena terjatev s potrjeno prisilno poravnavo v celoti priznana, pa je kljub temu tožbo umaknila šele 26. 8. 2011, torej več kot leto kasneje. Ker torej tožbe ni umaknila takoj, ko bi jo lahko, je dolžna toženi stranki povrniti njene pravdne stroške, kot je pravilno sklenilo že sodišče prve stopnje.
S predlagano začasno odredbo, po kateri je tožena stranka dolžna tožnici vzpostaviti delovno razmerje in jo prijaviti v vsa obvezna socialna zavarovanja za čas od prenehanja delovnega razmerja do vrnitve na delo, je dejansko izčrpan tožbeni zahtevek za ugotovitev, da je tožnica pri toženi stranki v delovnem razmerju od prenehanja delovnega razmerja do vrnitve na delo. Izdaja predlagane začasne odredbe bi tako pomenila prejudiciranje odločitve o glavni stvari, o kateri pa je vendarle potrebno odločiti na podlagi izvedenega kontradiktornega postopka.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0070172
ZPP člen 98, 98/5, 231, 488. OZ člen 239, 251, 251/5.
pogodba o delu – pogodbena kazen – ustno uveljavljanje pogodbene kazni – izpodbijanje pravilnosti in obstoja pooblastila za postopek pred sodiščem
Smisel uveljavljanja pogodbene kazni je v pravni varnosti dolžnika, ki lahko na podlagi upnikovega molka ob sprejemu zamujene izpolnitve glavne obveznosti upravičeno domneva, da se je upnik odrekel svoji pravici do pogodbene kazni. Da bi pogodbi zvesta stranka lahko obdržala pravico do pogodbene kazni, mora hkrati s tem ali nemudoma potem, ko je izpolnitev prejela, uveljaviti pravico do pogodbene kazni, pri čemer zadostuje ustno uveljavljanje.
Na kršitev iz naslova pravilnosti in obstoja pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje se lahko sklicuje samo stranka, ki ni bila v redu zastopana, ne pa tudi njen nasprotnik.
izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika - subjektivni element izpodbojnosti - vedenje o finančnem stanju dolžnika - asignacija - pravno dejanje - pravni posel
Subjektivnega elementa izpodbojnosti ne utemeljuje zgolj vedenje upnika o stanju dolžnika, ampak tudi izostanek njegove skrbnosti v zvezi z ugotavljanjem tega dejstva.
Asignacija ni pogodba, sestavljata jo dva pravna posla, dve pooblastitvi, ki pa z vidika asignanta predstavljata ekonomsko in pravno nedeljivo celoto. Potrebno je upoštevati, da v opredeljevanje izpodbijanega pravnega dejanja ne spada navajanje pravnih poslov, ki so morda bili samo podlaga pravnemu dejanju (v zadevnem primeru posamezne pooblastitve), zaradi katerega je nastala pravna posledica, ki upravičuje njegovo izpodbijanje. Pravno dejanje namreč ni posel, ki bi bil identičen pojmu pravnega posla. Bistveno je, da se izpodbija dolžnikovo dejanje.
prekinitev postopka – uvedba stečajnega postopka – navadno sosporništvo
Odločitev sodišča prve stopnje o prekinitvi celotnega postopka je pravno zmotna, saj sta prvo tožena stranka kot glavni dolžnik in drugo tožena stranka kot porok v razmerju navadnih sospornikov, stečajni postopek pa je bil uveden le zoper prvo toženo stranko.
Prvo tožena stranka se želi svoje odgovornosti za napake razbremeniti s sklicevanjem na odgovornost drugo tožene stranke, ki je na terasi polagala le zaključno oblogo. Odločilnega pravnega dejstva, ki ga je ugotovilo sodišče prve stopnje, da hidroizolacija na terasi ne zagotavlja vododržnosti do spodnjih prostorov, pa pritožnik sploh ne izpodbija.
Kršitev 253. člena ZPP ni podana, če sodišče ne zasliši izvedenca, ki je podal pisno mnenje, če stranka ni podala takih pripomb, zaradi katerih bi bilo treba izvedenca zaslišati.
spor majhne vrednosti – napoved pritožbe – obrazložitev sodbe – dokazni postopek
Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo določbo prvega odstavka 496. člena ZPP, ko je najprej izdalo sodbo brez obrazložitve, ki vsebuje tako pouk o pravici do pritožbe ter navedbo, da bo sodba z obrazložitvijo po četrtem odstavku 324. člena ZPP izdelana, če stranka napove pritožbo.
Zahtevek je določen takrat, kadar ni nobenega dvoma o tem, kaj tožeča stranka vtožuje. Za konkretni primer to pomeni, da bi bil tožbeni zahtevek določen, če bi bilo iz trditvene podlage tožeče stranke jasno razvidno, plačilo katerih del, v kolikšnem obsegu in po kolikšni ceni tožeča stranka zahteva. Tudi če bi vse predlagane priče potrdile s strani tožeče stranke zatrjevani dogovor med pravdnima strankama, da specifikacije del v računih ni treba navesti in da se vtoževani račun nanaša na "končna gradbena dela, kot so dokončanje vseh, nanašanje finega ometa in dr.", bi bil zahtevek še vedno nedoločen. Z izvajanjem dokazov namreč sodišče prve stopnje ne sme nadomestiti manjkajočih navedb.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0072468
OZ člen 2, 12, 435. ZPP člen 180, 180/1, 180/3, 324, 324/4.
prodajna pogodba – dostava blaga – naročanje blaga – poslovna praksa med strankama – navedba pravne podlage v obrazložitvi
V konkretnem primeru je kooperant oddal naročilo za dobavljeno blago preko zaposlenega pri tožeči stranki, kar je bilo skladno z utečeno prakso med pravdnima strankama. Zato tožena stranka ni dokazala svojih ugovornih trditev, da blaga v konkretnem primeru ni naročila.
pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja – kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja – odškodnina zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja – procesne predpostavke – nadzorstvena pritožba
Izplačilo denarne odškodnine za povzročeno škodo zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja lahko zahteva stranka, ki je vložila nadzorstveno pritožbo, kateri je bilo ugodeno.
sklep o prekinitvi postopka - sklep o nadaljevanju postopka - mediacija
Sodišče prve stopnje je s predhodnim sklepom prekinilo ta individualni delovni spor za določen čas treh mesecev zaradi izvedbe postopka mediacije. Ko je bilo nato sodišče prve stopnje obveščeno, da se je mediacijski postopek neuspešno zaključil, je s tem prenehal razlog za prekinitev postopka po samem zakonu in je sodišče prve stopnje utemeljeno izdalo sklep, da se postopek nadaljuje.
vročanje – nadomestna vročitev – rok za vložitev pritožbe - začetek teka roka
Pri nadomestni osebni vročitvi po 3. odst. 142. čl. ZPP začne rok za pritožbo teči po preteku 15 dnevnega roka od takrat, ko je vročevalec pustil obvestilo v predalčniku. Napaka vročevalca, ki je pustil obvestilo pred potekom 15-dnevnega roka, ne more iti v škodo stranke.