nastanek taksne obveznosti – nadaljevanje pravdnega postopka iz postopka izvršbe – prispetje spisa k pravdnemu sodišču
Taksna obveznost za pravdni postopek, če je pred njim tekel postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine, nastane takrat, ko spis prispe k pristojnemu sodišču, pred katerim bo tekel pravdni postopek.
umik predloga v nepravdnem postopku – plačilo stroškov
Ker zaradi umika predloga ni prišlo do vsebinske odločitve o spornem pravnem razmerju, se šteje, da je bil predlog nepotreben. Predlagatelja morata zato povrniti stroške, ki so nastali prvemu nasprotnemu udeležencu zaradi sodelovanja v postopku. Nobenega dvoma namreč ni, da so bili ti stroški potrebni za varstvo njegovih pravic.
zaznamba postopka vzpostavljanja etažne lastnine v zemljiški knjigi – zaznamba spora – smiselna uporaba določb
Po določbi drugega odstavka 15. člena ZVEtL se za zaznambo začetka postopka smiselno (in ne neposredno) uporabljajo določbe ZZK-1 o zaznambi spora. Da je potrebna smiselna uporaba, izhaja že iz dejstva, da se postopek lahko začne po uradni dolžnosti in ne le na predlog. Pritožbena trditev, da naj bi se “smiselna uporaba” nanašala le na postopkovne določbe, že zato nima nobene podlage v zakonu. Nasprotno, za zaznambo začetka postopka vzpostavitve etažne lastnine je bistvena uporaba določb ZZK-1 o učinkih zaznambe spora, kot so določeni v 80. in 81. členu ZZK-1, saj bi bila zaznamba začetka postopka po ZVEtL sicer brez smisla.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - pogodba o zaposlitvi za določen čas - sodno varstvo - sodna razveza - tožbeni zahtevek
Glede na datum prenehanja delovnega razmerja po pogodbi o zaposlitvi za določen čas, je tožbeni zahtevek za transformacijo v delovno razmerje za nedoločen čas postavljen prepozno, to je po izteku 30-dnevnega roka od prenehanja delovnega razmerja oz. izteka pogodbe o zaposlitvi za določen čas, zato je sodišče prve stopnje tožbo utemeljeno zavrglo.
Tožniku je predhodno že prenehalo delovno razmerje na podlagi pogodbe o zaposlitvi za določen čas, zato reintegracija v času odločanja ni več mogoča, zaradi česar tožniku tudi ne pripada odškodnina po določilih 118. člena ZDR.
plačilo sodne takse za pritožbo – uporaba ZST-1 – končanje pravde
Sodišče prve stopnje se je pri presoji sporne taksne obveznosti pravilno oprlo na prehodno določbo 39. člena ZST-1, po kateri se takse v postopkih, ki so začeli teči pred uveljavitvijo tega zakona, do pravnomočnega zaključka postopka plačujejo po dosedanjih predpisih in po dosedanji tarifi. Zmotno pa je stališče izpodbijanega sklepa, da se je pravda v tej zadevi že pravnomočno končala. S sodbo z dne 25.10.2010 je bilo namreč odločeno le o glavni stvari, ne pa tudi o stroških postopka. Ti so res stranska terjatev, vendar so del tožbenega predloga. Dokler ni odločeno o celotnem tožbenem zahtevku, postopek ni zaključen.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - rok za podajo odpovedi
V primeru nepravočasnega izplačila plač kot v primeru izplačila bistveno nižje plače rok za podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavca ne začne teči že v trenutku, ko delavec izve za nepravočasno oz. bistveno nižje izplačilo, ampak po tem, ko zaradi tega opomni delodajalca in obvesti inšpektorja za delo , ter po tem, ko preteče osem dni, v katerih ima delodajalec možnost, da preneha s kršitvami oz. izpolni svoje obveznosti. Če delavec izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi poda pred začetkom teka roka, je odpoved nezakonita in njegov tožbeni zahtevek za plačilo odpravnine in odškodnine za čas odpovednega roka ni utemeljen.
Zmotno je pritožbeno stališče, da bi smel izvedenec izvesti ogled le v navzočnosti obeh strank. Res je sicer, da je treba tudi stranki, ki ima v pravdi pooblaščenca, omogočiti, da osebno sodeluje pri dokazovanju z izvedencem, razen takrat, ko to glede na naravo izvedenskega mnenja ni izvedljivo ali ni primerno. Čeprav tožnik (doslej) te možnosti ni imel, pa njegov pritožbeni dvom o dokazni vrednosti izdelanega izvedenskega mnenja nima nobenega vpliva na odmero in plačilo izvedenine.
javni uslužbenec - vojak - plača - prevedba plače - dejansko delo
Dejstvo, da delavci na isti dolžnosti (delovnem mestu) prejemajo različno plačo, še ni v nasprotju z načelom enakosti oz. s principom enakega plačila za enako delo. Razlika v plači je lahko posledica različnih okoliščin, tudi tega, koliko časa določen delavec že opravlja delo na dolžnosti (delovnem mestu).
vročanje pravni osebi – vpisan naslov v sodnem registru
Pravni osebi, ki se vpisuje v sodni register, se vroča na naslovu, ki je vpisan v sodni register. Kako ima ta pravna oseba delokrog svojih sodnih zadev razdeljen po posameznih območnih enotah, ki niso pravni subjekti in s tem tudi ne stranke v postopku, je zgolj njena (interna) stvar in nima nobenega vpliva na kraj vročanja, kot ga opredeljuje ZPP.
ZDR člen 7, 7/2, 126. Kolektivna pogodba gradbene dejavnosti člen 38.
plača - del plače za delovno uspešnost - splošni akt - in favorem laboratoris
Tožena stranka v splošni akt ni smela vnesti določb glede dela plače za delovno uspešnost, ki so manj ugodne za delavce od določb zakona oz. kolektivne pogodbe. Takšne določbe splošnega akta se ne morejo uporabiti in ne smejo predstavljati podlage za znižanje plače.
vknjižba lastninske pravice – etažna lastnina – posamezni del – sporazum etažnih lastnikov
Posamezen del stavbe v etažni lastnini, sam, brez solastniškega deleža na skupnih delih in napravah ne more biti predmet lastninske pravice. Vpis novega etažnega dela pri že obstoječi stavbi torej vpliva na že vpisano etažno lastnino, zato ni mogoč vpis brez ustreznega sporazuma etažnih lastnikov.
Za presojo pravočasnosti pritožbe ni bistveno, kdaj je bila sodba tožencu puščena v hišnem predalčniku, pač pa, kdaj je iztekel rok, v katerem bi pisanje moral prevzeti na pošti v kraju svojega stanovanja.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - rok za vložitev tožbe - zavrženje tožbe - ničnost
Tožnik je tožbo za razveljavitev izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi vložil po izteku tridesetdnevnega roka od vročitve odpovedi. V tem delu tožba ni pravočasna in se zavrže. Dopustna pa je tožba v delu, v katerem tožnik uveljavlja ničnost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Za uveljavljanje ničnosti OZ ne določa roka, v katerem bi bilo treba vložiti tožbo.
OZ člen 52, 58, 190, 198. ZOR člen 73. ODZ paragraf 481, 521. ZZK-1 člen 6, 8. ZPN člen 5.
spor majhne vrednosti - dopustni pritožbeni razlogi - neupravičena obogatitev - uporabnina - služnost stanovanja - pogodba o ustanovitvi služnosti stanovanja - oblika pogodbe - teorija o realizaciji pravnega posla
V obravnavani zadevi ni izpolnjena temeljna predpostavka za utemeljenost zahtevka iz naslova neupravičene obogatitve, in sicer odsotnost pravnega temelja za bivanje v sporni nepremičnini. Toženka ima namreč veljavni pravni naslov za brezplačno uporabo sporne nepremičnine, in sicer pogodbo o služnosti stanovanja, ki jo je sklenila s tožnikom.
Ker ima v skladu z 249. členom ZPP izvedenec pravico do nagrade in povračila stroškov za izvedeniško delo, pritožnik pa načina odmere stroškov in nagrade eksplicitno ne graja, je izpodbijani sklep sodišča prve stopnje pravilen.
ZPP člen 318. ZDR člen 184. OZ člen 131, 150, 179. ZMZPP člen 30.
zamudna sodba - nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - objektivna odgovornost - krivdna odgovornost - nepremoženjska škoda - uporaba slovenskega prava
Sodišče prve stopnje je za presojo odškodninske odgovornosti tožene stranke (delodajalca) pravilno uporabilo slovensko pravo, čeprav se je tožnik (delavec) poškodoval na gradbišču v Italiji. Tožnik se je poškodoval pri opravljanju dela po pogodbi o zaposlitvi, ki je bila sklenjena v Republiki Sloveniji po slovenskem pravu. Na podlagi tega je treba šteti, da je v presojani zadevi podana tesnejša zveza s slovenskim pravom.
začasna odredba – nevarnost - onemogočanje ali oteževanje uveljavitve terjatve tožeče stranke – obremenitev nepremičnin
Četudi je tožena stranka nepremičnini obremenila po nastanku obveznosti iz pogodbe z dne 2.7.2008 ter četudi je njen tekoči račun blokiran od 21.6.2010, kar je dve leti po nastanku obveznosti, to še niso okoliščine, iz katerih bi izhajalo, da tožena stranka s svojimi ravnanji deluje v smeri onemogočanja ali oteževanja uveljavitve terjatve tožeče stranke. Konkretnih trditev, iz katerih bi izhajalo, da tožena stranka razpolaga s svojim premoženjem prav v navedeno smer, tožeča stranka ni navedla.
SPZ člen 49. ZD člen 32, 32/1, 32/2. ZPP člen 185, 185/7, 286, 286/1, 283/2, 286.a. ZZK-1C člen 40, 40/1, 40/1-3. ZZZDR člen 124, 124/1, 133.
pravočasno navajanje dejstev - pogoji za opravo naroka - preložitev naroka - dodatni rok za vložitev pripravljalne vloge - ugovor zastaranja - vlaganje v nepremičnino - verzijski zahtevek - izločitev prispevka iz zapuščine - dovolitev spremembe tožbe - pridobitev lastninske pravice z vlaganji - povrnitev stroškov odkrbe
Tožnik je navedbe po prvem naroku za glavno obravnavo 12. 5. 2009, kljub določbi prvega odstavka 286. člena ZPP, po kateri mora stranka najkasneje na prvem naroku za glavno obravnavo navesti vsa potrebna dejstva in ponuditi dokaze, podal še pravočasno v prvi pripravljalni vlogi, vloženi 3. 9. 2009. Pred prvim narokom mu ni bila pravočasno vročena pripravljalna vloga toženk, zato niso bili izpolnjeni vsi pogoji za opravo prvega naroka in bi imel pravico zahtevati njegovo preložitev, vendar mu je sodišče, namesto preložitve naroka, dovolilo vložiti pripravljalno vlogo. Tega ni storil v roku 15 dni, vendar je bistveno, da je vlogo vložil pred naslednjim narokom za glavno obravnavo.
ODŠKODNINSKO PRAVO – ČLOVEKOVE PRAVICE – DRUŠTVA – POLITIČNE STRANKE - POPRAVA KRIVIC
VSM0021400
URS člen 15, 15/3, 35, 39. OZ člen 148, 148/1, 179, 179/1. ZDru člen 2. ZDru-1 člen 5. ZPP člen 72, 72/3, 72/5, 72/6, 108, 350, 350/2, 353, 358.
razžalitev časti in dobrega imena – objava članka - odškodnina za nepremoženjsko škodo – odškodninska odgovornost društva
O morebitni odškodninski odgovornosti društva je tako pri ugotavljanju krivde tožene stranke potrebno presoditi, ali je tožena stranka ravnala z zadostno skrbnostjo glede resničnosti in točnosti zapisa v spornem članku.