objektivna odgovornost - krivdna odgovornost - nesreča pri delu - vmesna sodba - odškodninska odgovornost - varno delo
Do poškodbe tožnika ni prišlo, ker bi mu mikrovalovna pečica zdrsnila iz rok, ampak je pečica padla, ko jo je tožnik že odložil. Glede na to razlog za padec pečice ni bil v prašnosti pečice in izrabljenih rokavicah, ampak v tem, da tožnik pečice ni odložil, tako da bi bila stabilna. Zato tudi ni bistveno, kakšne so bile pečice in rokavice, saj to ni vplivalo na padec pečice. Zaradi nepravilno odložene pečice pa ne more biti podana krivdna odgovornost tožene stranke, zlaganje pečic pa ne predstavlja nevarne dejavnosti, da bi šlo za objektivno odgovornost delodajalca.
Pri opredelitvi vrednosti spornega predmeta in posledično odločanju o stroških postopka je sodišče prve stopnje utemeljeno upoštevalo neto zneske plač in nadomestil plač, kot jih je tožnik vtoževal (prispevki in davki oz. bruto zneski se lahko spreminjajo glede na dan plačila).
nevarna dejavnost – krivdna odgovornost – škoda, ki jo povzroči delavec pri delu ali v zvezi z delom
Sama zahtevana uporaba nekoliko večje moči pri izbijanju stranice kalupa s kladivom ne ustvarja okoliščin, ki bi utemeljevale zaključek, da je tako delo šteti kot delo s povečano nevarnostjo. Zavarovancu tožene stranke pa ni bilo dokazano, da tožnikovi predpostavljeni tožniku pred delom niso dali navodil in pripomočkov, ki bi tožniku zagotavljali varno opravljanje dela.
ZFPPIPP člen 442. ZFPPIPP-A člen 29, 33, 33/2. ZIZ člen 24, 56, 56a.
nadaljevanje izvršbe zoper družbenika izbrisane družbe – ugovor družbenika – odgovornost družbenika za neplačane obveznosti
Sodišče prve stopnje, ki je o ugovoru dolžnice v obravnavanem primeru odločalo na podlagi drugega odstavka 33. člena ZFPPIPP-A, je odločalo na podlagi zakonske določbe, ki je, kolikor se nanaša na dolžnico, v neskladju z Ustavo. Dolžnici je namreč nesporno pred uveljavitvijo ZFPPIPP-A prenehalo članstvo v gospodarski družbi, ki je bila izbrisana iz sodnega registra po uveljavitvi ZFPPIPP-A.
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 45, 48, 48/1, 48/1-2, 49, 49/2, 50, 50/3, 51, 51/1, 51/1-1.
nagrada izvedenca – višina nagrade izvedenca – študij spisa – pisni izvid in mnenje – manj zahtevni pisni izvid – pridobitev podatkov
V skladu z 48. členom Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih pripada izvedencu za študij spisa določena nagrada, ki je odvisna od obsega spisa, vključno s prilogami, ki jih je potrebno proučiti za izdelavo izvida in mnenja. Ovrednotenje pisne izdelave izvedeniškega mnenja je na podlagi 51. člena tega pravilnika odvisna od stopnje zahtevnosti.
Pridobitev tržnih podatkov za oceno vrednosti spornega mejnega prostora je že obseženo v postavki izdelave izvedeniškega mnenja, zato iz tega naslova izvedenec ni upravičen do nagrade.
Za presojo pravočasnosti pritožbe ni bistveno, kdaj je bila sodba tožencu puščena v hišnem predalčniku, pač pa, kdaj je iztekel rok, v katerem bi pisanje moral prevzeti na pošti v kraju svojega stanovanja.
začasna odredba – zavarovanje denarne terjatve – obremenjena nepremičnina s hipoteko – stroški v postopku zavarovanja – odločitev o stroških
Čeprav so nepremičnine toženca že obremenjene s hipoteko, to še ne pomeni, da je toženec v celoti omejen pri razpolaganju z njimi. Nasprotno pa bi prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnin brez dvoma pomenila znaten poseg v lastninska upravičenja toženca. Tak ukrep bi bil tako dopusten zgolj, če bi prevladal tožnikov interes, da bo lahko njegova terjatev poplačana le na takšen način.
Po četrtem odstavku 163. člena ZPP odloči o zahtevi za povrnitev stroškov sodišče v sodbi ali v sklepu, s katerim se konča postopek pred njim. Ker v obravnavani zadevi postopek še ni končan, je za odločitev o stroških pritožbenega postopka (ti so odvisni od uspeha v pravdi) pristojno sodišče prve stopnje, in ne pritožbeno sodišče.
zaznamba postopka vzpostavljanja etažne lastnine v zemljiški knjigi – zaznamba spora – smiselna uporaba določb
Po določbi drugega odstavka 15. člena ZVEtL se za zaznambo začetka postopka smiselno (in ne neposredno) uporabljajo določbe ZZK-1 o zaznambi spora. Da je potrebna smiselna uporaba, izhaja že iz dejstva, da se postopek lahko začne po uradni dolžnosti in ne le na predlog. Pritožbena trditev, da naj bi se “smiselna uporaba” nanašala le na postopkovne določbe, že zato nima nobene podlage v zakonu. Nasprotno, za zaznambo začetka postopka vzpostavitve etažne lastnine je bistvena uporaba določb ZZK-1 o učinkih zaznambe spora, kot so določeni v 80. in 81. členu ZZK-1, saj bi bila zaznamba začetka postopka po ZVEtL sicer brez smisla.
umik predloga v nepravdnem postopku – plačilo stroškov
Ker zaradi umika predloga ni prišlo do vsebinske odločitve o spornem pravnem razmerju, se šteje, da je bil predlog nepotreben. Predlagatelja morata zato povrniti stroške, ki so nastali prvemu nasprotnemu udeležencu zaradi sodelovanja v postopku. Nobenega dvoma namreč ni, da so bili ti stroški potrebni za varstvo njegovih pravic.
DEDNO PRAVO – DENACIONALIZACIJA – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0061212
ZD člen 21, 104, 104/1, 104/2, 228, 228/2. ZPP člen 224, 224/1, 224/4. ZDen člen 78, 78/1, 78/2, 83.
dedovanje denacionaliziranega premoženja – tretji dedni red – nastanek dedne pravice – nepopolni posvojenci – vstopna pravica
Dedna pravica se pri običajnem dedovanju pridobi z dnem smrti zapustnika, medtem ko se v zapuščinskem postopku po ZDen pridobi s pravnomočnostjo odločbe o denacionalizaciji. Pred pravnomočnostjo odločbe o denacionalizaciji obstaja le zahtevek za vrnitev nacionaliziranega premoženja denacionalizacijskemu upravičencu, tak zahtevek pa ni v pravnem prometu.
Lastna pravica do dedovanja nepopolnih posvojencev po posvojiteljevih sorodnikih je bila tako po pravnih pravilih ODZ kot po kasnejši pravni ureditvi, veljavni ob uvedbi dedovanja denacionaliziranega premoženja po zapustniku, izključena, upoštevajoč prehodno določbo 228. člena ZD, ki ohranja dedno pravico nepopolnega posvojenca po njegovih (naravnih) sorodnikih, ki ji je dodana dedna pravica po posvojitelju, ne pa tudi po njegovih sorodnikih.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - rok za vložitev tožbe - zavrženje tožbe - ničnost
Tožnik je tožbo za razveljavitev izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi vložil po izteku tridesetdnevnega roka od vročitve odpovedi. V tem delu tožba ni pravočasna in se zavrže. Dopustna pa je tožba v delu, v katerem tožnik uveljavlja ničnost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Za uveljavljanje ničnosti OZ ne določa roka, v katerem bi bilo treba vložiti tožbo.
nastanek taksne obveznosti – predlog za oprostitev plačila takse – učinkovanje sklepa o oprostitvi plačila taks
V kolikor predlog za oprostitev plačila (odlog oziroma obročno plačilo) sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje ni vložen hkrati s tožbo, je prepozen.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - utemeljen razlog - zagovor - pisna obdolžitev - možnosti za nadaljnjo zaposlitev
Okoliščina, da tožnica ni niti v naknadno podaljšanih rokih pripravila ustreznega finančnega poročila za leto 2007 in finančnega načrta za leto 2008, čeprav bi to lahko storila, pomeni, da tožnica svojega dela ni opravljala pravočasno, strokovno in kvalitetno, zaradi česar ji je tožena stranka utemeljeno podala odpoved pogodbe o zaposlitvi iz naslova nesposobnosti.
vknjižba lastninske pravice – etažna lastnina – posamezni del – sporazum etažnih lastnikov
Posamezen del stavbe v etažni lastnini, sam, brez solastniškega deleža na skupnih delih in napravah ne more biti predmet lastninske pravice. Vpis novega etažnega dela pri že obstoječi stavbi torej vpliva na že vpisano etažno lastnino, zato ni mogoč vpis brez ustreznega sporazuma etažnih lastnikov.
odsotnost tožeče stranke s poznejšega naroka za glavno obravnavo – umik tožbe – pouk o posledicah izostanka z naroka – vabljenje na narok
Drži sicer, da je bil na poznejši narok vabljen drug tožnikov pooblaščenec - oče, kar je sicer dopustno, saj v primeru, ko ima stranka več pooblaščencev, zadošča, da se pisanje (v obravnavanem primeru ustno vabilo) vroči enemu izmed njih, vendar pa slednji ni bil poučen o posledicah izostanka s tega naroka.
Ker je sodišče prve stopnje z nepravilnim vabljenjem na narok dne 11.4.2012 tožniku odvzelo možnost obravnavanja pred sodiščem, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavilo.
Res je, da bi se obdolženi I.H. lahko odpovedal pričanju v zadevi K 34/2009 vendar se ni, ampak je preden je bil zaslišan kot priča opozorjen v smislu 236. člena ZKP izjavil, da bo pričal. Kljub danemu pravnemu pouku, da mora govoriti resnico, pa se je odločil, da bo v kazenskem postopku krivo izpovedal z namenom, da s krivim pričanjem pomaga E.H., ki je poskušal dobiti od zavarovalnice povrnjeno odškodnino za nastalo škodo na avtomobilu.
nastanek taksne obveznosti – nadaljevanje pravdnega postopka iz postopka izvršbe – prispetje spisa k pravdnemu sodišču
Taksna obveznost za pravdni postopek, če je pred njim tekel postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine, nastane takrat, ko spis prispe k pristojnemu sodišču, pred katerim bo tekel pravdni postopek.
vročanje pravni osebi – vpisan naslov v sodnem registru
Pravni osebi, ki se vpisuje v sodni register, se vroča na naslovu, ki je vpisan v sodni register. Kako ima ta pravna oseba delokrog svojih sodnih zadev razdeljen po posameznih območnih enotah, ki niso pravni subjekti in s tem tudi ne stranke v postopku, je zgolj njena (interna) stvar in nima nobenega vpliva na kraj vročanja, kot ga opredeljuje ZPP.