ZZVZZ člen 80, 80/3, 81, 81/2, 81/2-1, 82, 80, 80/3, 81, 81/2, 81/2-1, 82. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 232, 232.
nezmožnost za delo zaradi poškodbe - delo
Ob ugotavljanju začasne nezmožnosti za delo je pravno relevantno vse delo, ki ga zavarovanec opravlja. Če je zavarovanec glede na zdravstveno stanje začasno nezmožen le za nekatere naloge iz svojega dela, se mu prizna začasna nezmožnost za delo, četudi te naloge ne bi predstavljale pretežnega delokroga delovnega procesa.
Materialnopravno podlago za odločitev o upravičenosti zavarovanca do zavarovalnine iz sklenjenega nezgodnega zavarovanja predstavljajo zavarovalna pogodba ter pogoji, ki so običajno njen sestavni del, pri čemer so takšni pogoji praviloma navedeni v zavarovalni polici.
sklep o izločitvi listin - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - kršitev pravice do pravnega sredstva
Ker je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu navedlo le, da se iz spisa izločijo listine na določenih listovnih številkah, ne da bi navedlo, katere listine so to in na podlagi katere zakonske določbe, in iz katerih razlogov, odločbe sploh ni mogoče preizkusiti. Le obrazložena sodna odločba je neločljiv del poštenega postopka.
ZOR člen 997, 1004, 1004/1, 1004/4, 1016, 997, 1004, 1004/1, 1004/4, 1016.
leasing pogodba - prekinitev poroštva
Pritožnica zmotno meni, da je bila pogodba avtomatično prekinjena že s tem, ko sama kot leasingojemalec ni plačala dveh anuitet oziroma leasing obrokov. Če bi takšna njena razlaga obveljala, bi bil izjalovljen namen poroštva, to pa je prav zaveza poroka, da plača upniku veljavno in zapadlo obveznost njegovega dolžnika, če slednji tega ne bi storil (997. člen ZOR). Šele v primeru neplačila glavnega dolžnika namreč pri poroštvu oživi porokova obveznost do upnika. Drugače povedano: če bi glavni dolžnik kot leasingojemalec redno plačeval svoje obveznosti do leasingodajalca, bi bil porok prost svojih obveznosti iz poroštvenega razmerja z upnikom. Namen poroštva je prav utrditev pogodbene obveznosti glavnega dolžnika in večje varstvo upniku, da bo sprejeta pogodbena obveznost glavnega dolžnika izpolnjena, zato je pravilen zaključek prvostopenjskega sodišča, da bi bila v smislu 4. odstavka 11. člena pogodbe le ta avtomatično prekinjena le v primeru, če tudi porok ne bi plačal obveznosti tožene stranke kot leasingojemalca.
Glede na ugovor tožene stranke, da gre za nameščeno nesrečo (zavarovalniško goljufijo), ne zadošča, da tožnik dokaže le, da je do prometne nesreče prišlo, ampak tudi, da je do nje prišlo na določeno zatrjevan način. V dokaznem postopku se zato preverjajo tožbene navedbe glede poteka prometne nezgode NE samo s stališča kdo je odgovoren za nastanek prometne nezgode, ampak TUDI s stališča, ali je do nje prišlo na točno zatrjevan način. Če so med zatrjevanjem tožnika in ugotovitvami sodišča taka razhajanja, da jih ni možno strokovno in razumsko opravičiti, je podan dvom v nastanek prometne nezgode na način kot ga zatrjuje tožnik. Obstoj dogodka, ki pomeni zavarovalni primer, zato ni izkazan s stopnjo prepričanja in je tožbeni zahtevek iz tega razloga zavrniti.
Ne drži pritožnikova razlaga, da je mogoče prikrito stvar kupiti le od storilca temeljnega kaznivega dejanja, saj za obstoj kaznivega dejanja prikrivanja ni potrebno, da bi bil storilec temeljnega kaznivega dejanja sploh obsojen in je torej lahko celo še neznan. V takšnem primeru bi po pritožnikovi razlagi z nakupom s kaznivim dejanjem pridobljene stvari ne bilo mogoče storiti kaznivega dejanja prikrivanja, medtem ko bi to bilo mogoče z vsakim drugim prikrivalčevim načinom pridobitve te iste stvari, kar je vsekakor nelogično in nesmiselno. Po drugi strani pa bi v takšnem primeru lahko šlo celo za nakup stvari od dejanskega storilca temeljnega kaznivega dejanja, ki pa kot tak še ne bi bil identificiran in obsojen, a kljub temu storitev kaznivega dejanja prikrivanja ne bi bila mogoča – kar se prav tako izkaže kot povsem nesprejemljiva razlaga obravnavane izvršitvene oblike kaznivega dejanja prikrivanja.
Pritožbeno sodišče ob tem dodaja, da je bil v prvostopenjski sodbi naveden napačen pravni pouk, in sicer, da je pritožbo zoper prvostopenjsko sodbo mogoče vložiti „v roku 15-ih dni od dneva pismenega prejema sodbe...“, čeprav je glede na 3. odst. 443. čl. ZKP pritožba zoper sodbo okrajnega sodišča dovoljena v roku 8-ih dni od vročitve prepisa sodbe. Zagovornik obdolženca (in enako obdolženec sam) je pisni odpravek sodbe prejel 9.6.2006, pritožbo pa vložil 23.6.2006, torej po preteku 8-dnevnega roka, a znotraj 15-dnevnega roka, ki ga je navedlo prvostopenjsko sodišče v pravnem pouku. Čeprav je zagovornik tako zamudil zakonsko določen rok, je pritožbeno sodišče ni zavrglo, ampak jo vsebinsko obravnavalo, saj je ocenilo, da napačen pravni pouk v izpodbijani sodbi ne more biti upoštevan v škodo obdolžena. Slednji je namreč lahko povsem utemeljeno zaupal v pravilnost pravnega pouka in mu zato ni mogoče odreči pravice, da pritožbo vloži v roku, ki mu ga je na ta način določilo samo sodišče. Glede na 1. odst. 75. čl. ZKP pa je zagovornik upravičen v korist obdolženca storiti vse, kar sme storiti sam obdolženec in tako je treba razlagati tudi pravico zagovornika do vložitve pritožbe po preteku zakonsko določenega roka, a znotraj roka, ki ga je sicer (napačno) določilo prvostopenjsko sodišče v danem pravnem pouku.
ZOR člen 154, 154/1, 158, 170, 170/1, 170/2, 154, 154/1, 158, 170, 170/1, 170/2. OZ člen 131, 131/1, 135, 147, 147/1, 147/2, 131, 131/1, 135, 147, 147/1, 147/2.
odgovornost za drugega - odgovornost za delavce - odgovornost delodajalca - odgovornost delavca - namen - naklep
Toženec, ki je sicer nedvomno usmrtil tožnikova psa, tega ni storil z namenom, da bi tožniku povzročil škodo, zato ob dejstvu, da je svoje dejanje (škodni dogodek) povzročil kot delavec, ni odškodninsko odgovoren.
Namen (naklep) je v civilnem pravu vselej usmerjen k povzročitvi določene škode.
O pravicah iz ZPIZVZ odloča toženec po postopku, določenem v splošnih predpisih, kar pomeni, da se v zvezi z 249. členom ZPIZ-1 za odločanje o pravicah iz ZPIZVZ uporabljajo določbe ZUP.
Tožnik v predsodnem postopku ni vložil pritožbe zaradi molka prvostopnega organa, zaradi česar ni podana procesna predpostavka za sojenje o zahtevku za priznanje prištete dobe za pridobitev in odmero pravic na podlagi 70% telesne okvare in o zahtevku za priznanje pravice do upoštevanja časa, prebitega v aktivni vojaški službi v JLA, v zavarovalno dobo, po splošnih predpisih.
statusne spremembe zaradi oddelitve dela premoženja
ZGD v 533.m členu posebej ureja varstvo upnikov in imetnikov posebnih pravic v primeru statusne spremembe zaradi oddelitve dela premoženja prenosne družbe na prevzemno družbo, kar je sicer bil bil predmet tega postopka. To pa pomeni, da imajo upniki možnost v okviru navedene določbe ZGD zavarovati svoje terjatve, ki jih imajo do prenosne družbe. Zato njihova udeležba v registrskem postopku v zvezi s statusnimi spremembami zaradi oddelitve dela premoženja ni dovoljena.
ZDoh-1 člen 5, 26, 26/1. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 42, 44.
nagrada izvedencu za opravljeno delo
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih v 44. čl. določa, da je vrednost točke enaka vsakokratni veljavni vrednosti točke po Odvetniški tarifi, torej sedaj 110,00 SIT, sodišče je zato pri odmeri nagrade pravilno upoštevalo to vrednost, gre za znesek v brutto višini, saj je za plačnika odločilen zmnožek, ki ga je dolžan plačati.
ugovor tretjega - denarna kazen - reformatio in peius
Kazen v višini 300.000,00 SIT je po stališču pritožbenega sodišča prej prenizka kot previsoka za 3-letno uspešno izmikanje cenitvi nepremičnine v izvršilnem postopku, ki teče na podlagi izvršilnega naslova, sodbe, ki je postala pravnomočna 11.06.2002, vendar pritožbeno sodišče zaradi načela prepovedi reformatio in peius kazni ni moglo zvišati (359. člen v zvezi s 366. členom ZPP in členom 15 ZIZ).
Že zaradi tega so pritožnikove navedbe v pritožbenem postopku uveljavljene prepozno, saj ni izkazal nobenega pravno relevantnega razloga, ki bi v smislu prej navedene procesne določbe omogočalo upoštevanje v pritožbi prvič navedenih dejstev.
ZIZ člen 189, 189/4, 200a, 200b, 189, 189/4, 200a, 200b.
domik nepremičnine kupcu - izjava o povezanosti z upnikom
Po določbi 4. odst. 189.čl. ZIZ je ponudnik, ki je ponudil na dražbi najvišjo ceno, in ki mu je domaknjena nepremičnina, v primeru iz 200.a čl. tega zakona dolžan dati izjavo ali je z upnikom povezana oseba po določbi 200.b čl. tega zakona. Primer iz 200.a čl. pa v konkretni zadevi ni podan, saj je nepremičnina prodana za višji znesek od izklicne cene, torej od ugotovljene vrednosti.
denarna renta - odškodnina za nepremoženjsko škodo
Glede na nesporno dejstvo, da je bila tožnica ob nesreči stara šele 8 let pa je zmoten zaključek sodišča prve stopnje, da samo zato nima pravice do denarne rente. Sodišče prve stopnje ugotavlja, da je tožnica pridobila srednješolsko izobrazbo in je jasno, da jo je pridobila po in ne pred nesrečo, saj je bila takrat stara 8 let. Ugotovitve sodišča, da se je tožnica z veliko težavo po oceni zadostno usposobila za strojepisje, torej ne pomeni, da bi se tožnica v kolikor nesreče ne bi bilo, prav tako s težavo usposobila za strojepisje, saj je šolo končala po nesreči in je nesreča nedvomno vplivala tudi na njen šolski uspeh. Razlogovanje sodišče, da tožnica administrativnih del ne bo mogla opravljati zaradi bolezni, ki jo je imela že pred nesrečo, pa ne izhaja iz nobenega izvedenega dokaza saj je že z odločbo z dne tožnici priznana invalidnost II. kategorije, ki je 80 % posledica nesreče in le 20 % posledica njene prejšnje bolezni.
zaznamba nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa
Po določbi 98.čl. Zakona o zemljiški knjigi zemljiškoknjižno sodišče po uradni dolžnosti odloči o zaznambi prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnine oziroma pravice na nepremičnini, ki je vpisana v zemljiški knjigi, na podlagi začasne odredbe, izdane v zavarovanje denarne oziroma nedenarne terjatve proti zemljiškoknjižnemu lastniku oziroma imetniku drugih stvarnih pravic, ki so predmet začasne odredbe.
najemnina (tudi) kot pravni pojem – nezmožnost preizkusa odločbe – pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih
Pojem najemnine ni le ekonomske narave (ta je v domeni izvedenca), pač pa tudi pravne, pri čemer je glede na sprejeto stališče sodne prakse uporabnina enaka znesku povprečne tržne najemnine za uporabljeno stvar. Tožnik po nasprotni tožbi bi lahko v primeru, če bi svoj delež nepremičnine oddal, zanj dobil profitno najemnino. Enako bi toženka po nasprotni tožbi, če bi želela najeti tak del stanovanjske hiše kot ga predstavlja tožnikov del, morala zanj plačati profitno najemnino.
ZOR člen 73, 73. ZPP člen 108, 180, 285, 108, 180, 285.
popolna tožba - materialno procesno vodstvo - konvalidacija - izročitev nepremičnine v posest
Dolžnost sodišča glede materialno pravdnega vodstva v smislu 285. člena ZPP je, da med drugim na obravnavi skrbi, da se dopolnijo nepopolne navedbe strank o pomembnih dejstvih in ponudijo ali dopolnijo dokazila, ki se nanašajo na navedbe strank. Namen teh dejanj je, da se ugotovi sporen dejanski stan in sporno pravno razmerje, pomembno za odločbo. Gre tako za (tudi v smislu določb 284. člena ZPP) odpravo pomanjkljivosti glede trditev tožeče in pa tudi tožene stranke.