celovita in prosta presoja dokazov – pomanjkljiva dokazna ocena – pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih
Sodišče bi moralo presojati vsak dokaz posebej in vse dokaze skupaj. Tako pa je iz obrazložitve izpodbijane sodbe razvidno, da je sodišče prve stopnje sicer presojalo posamezne dokaze, ni pa presodilo vseh dokazov skupaj.
Ker pa je tožeča stranka ob vložitvi tožbe že plačala takso v višini 1.319 točk, je dolžna za zvišani zahtevek plačati le še razliko med 1.579 točkami in 1.319 točkami, kar znese 260 točk. Sodišče prve stopnje je torej nepravilno odmerilo sodno takso od razlike med prvotno uveljavljenim in zvišanim tožbenim zahtevkom kot da gre za nov samostojni tožbeni zahtevek.
Ni dovolj, da stranka plača sodno takso, kot zatrjuje tožnica, da je storila, ampak mora dokazilo o plačilu sodne takse tudi predložiti sodišču, niti ni dolžnost sodišča, da opravi poizvedbe, ali je bila sodna taksa plačana.
podlaga za prenos premoženja v državno last - grožnja predstavnika oblasti - oblastno ravnanje - aktivna legitimacija
Kot razlog za uporabo 5.čl. ZDen je nedvomno šteti tudi zgolj grožnje z oblastnim ravnanjem, da bo v primeru upiranja lastniku odvzeto premoženje z razlastitvijo brez nadomestila.
Izdano soglasje, kot podlaga za nastanek stvarne služnosti, obligacijsko-pravno ne more zavezovati toženih strank. Pri izdaji soglasja niso sodelovali, so pa kasneje pridobili lastninsko pravico na bremen prosti nepremičnini, ki je predmet soglasja.
Predpogoj za izvršljivost tožbenega zahtevka, ki se glasi na izstavitev zemljiškoknjižne listine, primerne za vpis stvarne služnosti v zemljiško knjigo, je ustrezna opredelitev gospodujoče in služne stvari.
Čeprav se odškodninski zahtevek in zahtevek za uporabo tuje stvari načeloma ne izključujeta, pa se zahtevka, ki ju je v tej zadevi iztoževala tožnica za isto obdobje enkrat pod pravno podlago neupravičene obogatitve, drugič pa kot odškodnino, izključujeta.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložen in utemeljen ugovor
Dolžnik ob zatrjevanju pravno pomembnih dejstev, ki bi sicer imele lahko za posledico zavrnitev tožbenega zahtevka, če bi se izkazala za resnična, za ta dejstva ni predložil ustreznih dokazov.
ZPP člen 343, 343/2, 352, 366, 343, 343/2, 352, 366.
delna ustavitev izvršilnega postopka - pravni interes za pritožbo
Sodišče prve stopnje je delno ustavilo izvršbo za plačani znesek 57.842,00 SIT na podlagi upnikovega umika predloga za izvršbo. Glede na tako ravnanje upnika in odločitev sodišča prve stopnje, položaj dolžnika v predmetnem izvršilnem postopku ne bi mogel biti bolj ugoden. Pritožnik torej za vložitev take pritožbe nima pravnega interesa.
Če je prekršek mogoče izvršiti z dvema izvršitvenima dejanjema, mora biti iz izreka razvidno, katero od možnih izvršitvenih dejanj se očita obdolžencu.
Skladno z 2. odst. 267. čl. ZGD lahko sodišče odpokliče člana nadzornega sveta iz utemeljenih razlogov. Ravnanje člana nadzornega sveta, katerega odpoklic se predlaga, v zvezi z njegovim delom oz. članstvom v nadzornem svetu, mora biti torej v zvezi z delovanjem v okviru pristojnosti nadzornega sveta.
bistvena kršitev pravdnega postopka - sodelovanje v postopku
Toženec je imel ves čas postopka pooblaščenca, ki je v postopku tudi sodeloval, tako da ni mogoče govoriti o tem, da tožencu ni bilo omogočeno sodelovanje v postopku.
S tem, ko sta toženi stranki le pavšalno prerekali navedbe tožeče stranke v tožbi „v celoti“, pač ni mogoče trditi, da sta uveljavljali njegov morebitni soprispevek pri škodnem dogodku.
začasna odredba - predlog za prenehanje začasne odredbe
Dolžnik mora v predlogu za prenehanje začasne odredbe zatrjevati poznejše spremembe okoliščin, zaradi katerih je bila začasna odredba izdana, in to do te mere, da odredba ni več potrebna; to povsem jasno izhaja iz 2. odst. 278. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ).
Z izjavo tožeče stranke, da od pogodbe odstopa, je prišlo do razveze le-te. To pa ima za posledico, kot je pravilno ugotovilo tudi sodišče prve stopnje, da je bila tožena stranka za sredstva, ki jih je prejela glede na podlago, ki se ni uresničila oz. je kasneje odpadla, neupravičeno obogatena.
Po 2. odstavku 118. člena ZDR sodišče samo odloči o sodni razvezi pogodbe o zaposlitvi ne glede na predlog delavca. Delodajalec mora najkasneje na prvem naroku za glavno obravnavo navajati dejstva in ponuditi dokaze v zvezi s sodno razvezo pogodbe o zaposlitvi, kasneje pa le ob pogojih iz 2. odstavka 286. člena ZPP, sicer je prekludiran. Le delavec lahko predlaga sodno razvezo pogodbe o zaposlitvi vse do zaključka glavne obravnave pred sodiščem prve stopnje (1. in 3. odstavek 118. člena ZDR).
Po mnenju pritožbenega sodišča v predmetnem primeru ne gre za dejansko stanje kot ga ima v mislih določilo 138. čl. ZPPSL. Po tem določilu se šteje za terjatve, ki so bile prijavljene na oklic za sklenitev prisilne poravnave, da so bile prijavljene tudi v stečajnem postopku. Vendar pa to določilo velja le v primeru, ko se je po začetku postopka za prisilno poravnavo nadaljeval stečajni postopek po uradni dolžnosti, ne pa tudi v primeru, ko je do ustavitve postopka za prisilno poravnavo prišlo zaradi umika predlagatelja, stečajni postopek pa se je začel na nov predlog predlagatelja. V takem primeru je treba v stečajnem postopku tako kot v vsakem drugem stečajnem postopku, terjatve prijaviti v roku, kot je določen v oklicu o začetku stečajnega postopka, torej v roku dveh mesecev od objave oklica v Uradnem listu RS.
Po 15. členu ZHKS za svoje obveznosti odgovarja hranilnokreditna služba z vsemi sredstvi, s katerimi razpolaga. Če sredstva hranilnokreditne službe ne zadoščajo za poravnavo njenih obveznosti, odgovarjajo po določbah 2.odst.15.čl. ZHKS za obveznosti ustanoviteljice hranilnokreditne službe s svojimi sredstvi solidarno in neomejeno. To pa pomeni, da so se hranilnokreditne službe organizirale v organizacijski obliki družb z neomejeno odgovornostjo.
ZIZ člen 62, 62/2, 62, 62/2. ZPP člen 496, 496/1, 496, 496/1.
postopek za izdajo plačilnega naloga - napoved pritožbe - rok
Institut napovedi pritožbe ne velja le v postopku v sporih majhne vrednosti ampak tudi v postopkih za izdajo plačilnega naloga, ne glede na vrednost spora.