ustavitev izvršbe - ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi - pravni interes dolžnika - izvršba na dolžnikova sredstva pri organizacijah za plačilni promet
Do poplačila ni prišlo prostovoljno, temveč v okviru izvršilnega postopka. V taki situaciji ima dolžnik pravni interes, da se o njegovem ugovoru odloči in ugotovi, ali je bil predlog za izvršbo sploh utemeljen.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00000218
OZ člen 39. ZPP člen 254, 285, 286, 286a.
tožba na ugotovitev ničnosti pogodbe - sporazum o razdružitvi skupnega premoženja - vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja - izigranje upnikov - moralna načela - ničnost sporazuma - pripombe na izdelano izvedensko mnenje - dvom v pravilnost izvedenskega mnenja - osebni stečaj - pravni interes
Ugoditev zahtevku za ugotovitev ničnosti sporazuma o razdružitvi skupnega premoženja ter neveljavnosti vknjižbe in vzpostavitvi prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja temelji na uveljavljenem stališču sodne prakse, da je pogodba, ki je sklenjena z (glavnim) namenom izigrati tretje, v nasprotju z moralnimi načeli in temelji zato na nedopustni podlagi. Izbrisni zahtevek je posledica ugotovitve ničnosti sporazuma.
Ker se sodišče zaradi zmotnega zaključka o nepravočasni podaji toženkinih pripomb na izvedensko mnenje ni opredelilo do teh navedb, je podan dvom o pravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja.
Cenilno mnenje, ki ga v pravdi predloži stranka, nima teže izvedenskega mnenja, pridobljenega v pravdi, vendar pa ni nepomembno pri presoji, ali je izvedensko mnenje, pridobljeno v pravdi, jasno, izčrpno in nedvoumno, in kot tako zanesljiva podlaga za zaključek o dokazanosti odločilnih dejstev. Ker tudi stranka - tako kot sodišče - ni strokovnjak s področja, na katerega sodi dokazna tema, z vključitvijo strokovnjaka pridobi dejansko možnost za preveritev izvedenskega mnenja. Šele, ko se bo o ugotovitvah strankinega strokovnjaka izrekel izvedenec, bo mogoča ocena, ali je izvedensko mnenje pravilno in kot tako ustrezna podlaga za sodbo.
Upravnik ima aktivno procesno legitimacijo za izterjavo plačil v rezervni sklad, vendar pa lahko zahteva zgolj plačilo na poseben račun, na katerem se ta sredstva zbirajo.
Zakon določa enoletni zastaralni rok za terjatve upravnikov večstanovanjskih hiš za storitve upravljanja ter druge njihove terjatve, ki se plačujejo v trimesečnih ali krajših rokih. Navedeno določbo je treba uporabiti tudi glede zahtevka, ki ga upravnik uveljavlja za plačilo stroškov upravljanja in obratovanja stavbe zoper lastnika stanovanja v stanovanjsko-poslovni stavbi. Gre namreč za primera, ki sta si v bistvenih značilnostih podobna, saj gre za zahtevek za plačilo stroškov za stanovanje. Zato je sodišče prve stopnje pravilno sklenilo, da je v skladu z načelom enake obravnave lastnikov stanovanj, treba tudi za obravnavani primer uporabiti določbo iz 6. točke prvega odstavka 355. člena OZ.
Stroške pritožbenega postopka bi morala ob uporabi drugega odstavka 158. člena ZPP nositi toženka. Ker pa je umik posledica sporazuma, po katerem vsaka stranka nosi svoje stroške pritožbenega postopka, je sodišče odločilo, da vsaka stranka nosi svoje stroške pritožbenega postopka.
kaznivo dejanje nasilja v družini - dejanski opis kaznivega dejanja
Opis kaznivega dejanja nasilja v družini po prvem odstavku 191. člena KZ-1 je zajemal obdobje od leta 2007 do 6. 9. 2012. Edini trije konkretizirani dogodki so bili iz leta 2007, ko kaznivo dejanje nasilja v družini še ni bilo uzakonjeno. Posamezna izvršitvena ravnanja iz leta 2007 po opisu predstavljajo kvečjemu kazniva dejanja ogrožanja varnosti oziroma grožnje po 135. členu KZ-1B, za katera je kazenski pregon že zdavnaj zastaral.
spregled pravne osebnosti - premoženje družbe - dokazno breme
Tožnica je dokazala, da je toženec dejansko in dobesedno (fizično) prejel denar v roke sam kot družbenik oziroma preko zaposlenega v družbi, prejeti zneski pa se nato niso izkazali kot prihodek družbe. Toženec bi lahko izkazal, da je prejeti denar "usmeril" v družbo, torej da denar ni ostal dejansko in fizično v njegovi sferi in posledično bi izkazal, da premoženja družbe, katerega družbenik je bil, ni štel kot svoje lastno premoženje.
Prava retroaktivnost je dovoljena samo, če je to določeno v zakonu. Dovoljena je, če gre za posamezne določbe zakona, če je to nujno zaradi javne koristi ter če ne posega v pridobljene pravice in obveznosti posameznikov.
Prehodne in končne določbe ne določajo, da bi se pravna razmerja med Skladom in upravičencem do pridobljenih sredstev urejala za nazaj po spremenjeni zakonodaji, zato je treba upoštevati veljavno zakonodajo v času sklenitve pogodbe, ki pa ni določala upravnega postopka za odvzem pravice do pridobljenih sredstev.
Banka je dolžna z uporabo legitimacijske kartice oziroma na drug zanesljiv način preveriti identiteto nalogodajalca in drugim osebam (razen imetniku transakcijskega računa oziroma pooblaščeni osebi imetnika transakcijskega računa) izplačila z računa ne bi smela opraviti. Da bi se lahko oprostila oziroma delno oprostila odgovornosti za nastalo škodo bi morala izkazati, da je razlog za nastalo škodo zunanji dogodek oziroma ravnanje nalogodajalca zunaj okvira dejavnosti, ki jo opravlja in s tem zunaj sfere njenega rizika, tako da nastanka škode ne bi mogla niti pričakovati niti preprečiti.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00000796
OZ člen 87, 96, 168, 168/2, 190, 346, 349, 352. ZFPPIPP člen 249. ZGD-1 člen 263.
neupravičena obogatitev - predpostavke za zahtevek iz naslova neupravičene pridobitve - prejemnik koristi - korist - korist okoriščenega - odškodnina - odškodninska odgovornost - elementi odškodninske odgovornosti - nepravilna uporaba materialnega zakona - pravna podlaga - pravno odločilna dejstva - zastaranje - stečajni postopek - pravne posledice začetka stečajnega postopka - zadržanje zastaranja terjatev stečajnega dolžnika - stečajni dolžnik - stečajni upravitelj
Kadar sodišče ugotovi, da neupravičeno obogatena oseba ob izdaji sodbe (to pa je enako ob zaključku glavne obravnave) koristi nima več, mu vračila te koristi ne more naložiti na podlagi določb o neupravičeni obogatitvi, ni pa ovir za ugoditev zahtevku po drugi, zlasti odškodninski podlagi.
ZFPPIPP določa, da zastaranje terjatev stečajnega dolžnika ne teče v obdobju enega leta od začetka stečajnega postopka. Namen te določbe je, da zastaranje terjatev stečajnega dolžnika do njegovih dolžnikov ne teče v obdobju enega leta od začetka stečajnega postopka in stečajnemu upravitelju omogoča, da se seznani s terjatvami in poskrbi za njihovo uveljavitev. Odškodninska terjatev tožeče stranke do toženca je nastala z dnem nastanka škode, zato gre za terjatev stečajnega dolžnika do toženca in je treba določbo o zadržanju zastaranja po ZFPPIPP uporabiti tudi v obravnavanem primeru.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00000878
ZPP člen 7, 100, 154, 154/2, 212. OZ člen 190. ZZZDR člen 213, 213/2.
gradnja prizidka - pridobitev lastninske pravice na podlagi dogovora o skupni gradnji - nastanek nove stvari - neupravičena pridobitev - povrnitev stroškov za pomoč in strežbo - urna postavka - zastaranje pravice zahtevati zapuščino - smrt stranke med postopkom - pobotni ugovor - odmera pravdnih stroškov - povrnitev vlaganj v tujo nepremičnino
Nudena pomoč in nega je presegala običajno pomoč, ki naj bi jo nudili družinski člani med seboj in je ni moč same po sebi pričakovati od bližnjih. Druga toženka je tako poleg celotnega gospodinjstva in dela na vrtu za pokojno organizirala prevoze k zdravniku ter ji nudila vsakodnevno pomoč pri osebni negi. V zadnji dveh letih življenja je bila pokojna tudi v celoti odvisna od tuje pomoči, saj je potrebovala pomoč pri odvajanju (uvedba plenic od leta 1996 dalje), potrebovala pa je tudi varovanje zaradi slabega psihičnega stanja. Za to pomoč ji pripada 6 EUR na uro.
premoženjska razmerja med zakoncema - razveza zakonske zveze - prenehanje življenjske skupnosti - preživnina - pravica do preživnine - rok za vložitev tožbe - prekluzivni rok - zavrženje tožbe
Obravnavana tožba je bila vložena po poteku prekluzivnega roka. Sodišče prve stopnje je na podlagi 274. člena ZPP lahko zavrglo tožbo, ker prvi odstavek 81.a člena ZZZDR posebej govori o tožbi in roku za tožbo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL00002439
Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 4, 25. ZPP člen 47.
pristojnost slovenskega sodišča - ugovor pristojnosti - stranska intervencija - nasprotna tožba - jamčevanje za stvarne napake - garancija - zahtevek iz naslova garancije - klavzula o pristojnosti
Pritožnik (sicer proizvajalec) nastopa le kot stranski intervenient, ki pa ni stranka postopka in ne zahteva pravnega varstva zase, ampak za stranko, ki se ji je pridružil in je tako le njen pomočnik. Tako lahko deluje le v okvirih, ki jih postavita pravdni stranki s svojimi zahtevki in ugovori.
Določbe o pristojnosti nizozemskega sodišča iz klavzule 7 poglavja 5 Evropskega garancijskega priročnika ni moč šteti kot dogovora o pristojnosti po 25. členu Uredbe EU št. 1215/2012, ki bi bil upošteven z vidika predmetnega postopka, saj izdajatelj Evropskega garancijskega priročnika ni stranka tega postopka, prav tako v postopku po nasprotni tožbi ne gre za spor na podlagi Evropskega garancijskega priročnika.
Iz garancije tožene stranke (prodajalca), ki jo je ta izročila tožeči stranki (kupcu) skupaj z žigosanima in podpisanima računoma za obe sporni tovorni vozili, izhaja, da jo kupcem zagotavlja prav tožena stranka, zato njena garancija v razmerju do tožeče stranke (kupca) predstavlja samostojno pravno zavezo, pritožbene navedbe o tem, da garancija, ki jo je izdala tožena stranka kot prodajalec, ne zavezujejo proizvajalca (pritožnika), pa z vidika predmetne zadeve niso relevantne, saj tožeča stranka v postopku z nasprotno tožbo ne uveljavlja zahtevkov proti proizvajalcu.
razdelitev posebne razdelitvene mase - načrt prve razdelitve
ZFPPIPP izrecno nalaga upravitelju, da mora sodišču predložiti načrt prve razdelitve posebne razdelitvene mase v osmih dneh po prejemu kupnine za premoženje, ki spada v to posebno razdelitveno maso (osmi odstavek 371. člena ZFPPIPP), kar utemeljuje sklep, da se je s plačilom kupnine formirala posebna stečajna masa.
Znižanje kupnine iz naslova stvarnih napak je treba uveljavljati z oblikovalnim zahtevkom. V času, ko so tožniki vložili tožbo (v letu 2007), je bila sodna praksa drugačna, saj je dopuščala dajatvene zahtevke brez predhodnega oblikovalnega zahtevka, zato tožnikom ni mogoče očitati neskrbnosti pri oblikovanju zahtevka.
ZST-1 člen 34. ZPP člen 105, 105/3, 105a, 105a/1, 105a/2.
neplačilo sodne takse - fikcija umika pritožbe
Izostanek plačila v roku, ki ga stranki določi sodišče v nalogu za plačilo sodne takse, in v katerem jo pouči o posledicah neplačila, ima ob neobstoju pogojev za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, za posledico fikcijo umika pritožbe.
napotitev na pravdo - manj verjetna pravica - oseba, katere pravica je manj verjetna - dedna pravica - dokazovanje očetovstva
Pritožnikova trditev o dedni pravici, ki jo utemeljuje z očetovstvom svojega očeta, ki v rojstni matični knjigi ni vpisano, je manj verjetna kot trditve ostalih strank postopka, ki pritožnikovo sorodstveno razmerje z zapustnico zanikajo.
vzročna zveza - zavarovalni primer - prehod zavarovančevih pravic nasproti odgovorni osebi na zavarovalnico (subrogacija) - nastanek in višina škode - trditveno in dokazno breme glede vzročne zveze - prometna nesreča
Če bi zatrjevani dogodek lahko pripeljal le do manjše škode, ne gre zgolj za vprašanje višine škode, temveč pomeni to negacijo vzročne zveze med zatrjevanim škodnim dogodkom in zatrjevano škodo.
Po določilu drugega odstavka 239. člena OZ je upnik upravičen zahtevati povrnitev škode, ki mu je nastala, če dolžnik ne izpolni obveznosti ali zamudi z njeno izpolnitvijo. Za odločanje o upravičenosti zahtevka iz tega naslova, mora sodišče najprej ugotoviti, če dolžnik obveznosti ni izpolnil ali je zamudil z njeno izpolnitvijo. Da bi sodišče ugotovilo, če dolžnik obveznosti ni izpolnil, pa mora najprej ugotoviti, kakšna je obveznost dolžnika.
Tožena stranka ni imela nobene prepovedi, ki bi ji prepovedovala nepremičnino prodati in bi bilo njeno ravnanje (prodaja) posledično protipravno. Zato sama prodaja nepremičnine še ne pomeni protipravnosti. Je pa zaradi prodaje nepremičnine lahko prišlo do nezmožnosti izpolnitve dogovora, ki sta ga stranki sklenili v zapuščinskem postopku. Nezmožnost izpolnitve je urejena v 116. in 117. členu OZ in je lahko podlaga za ugotovitev protipravnosti.
smrt tožeče stranke - zastopanje stranke po odvetniku - kolizija interesov - stranska intervencija - pritožba stranskega intervenienta - volilojemnik - dediči stranke
Pritožba predlagatelja stranske intervencije je dopustna, ker tudi v primeru, če bi sodišče prve stopnje predlog za stransko intervencijo zavrnilo, bi pritožbeno sodišče moralo odločati o pritožbi stranskega intervenienta zoper sklep o prekinitvi, ker drugi odstavek 200. člena ZPP določa, da do pravnomočnosti sklepa, s katerim se zavrne intervencija, se intervenient lahko udeležuje postopka in se njegova pravdna dejanja ne morejo izključiti.
Iz trditvene podlage toženca izhaja, da je v zapuščinskem postopku sporno, ali bo dedovanje oporočno ali zakonito, zato se še ne ve, ali je pooblaščenec tožnice oporočni dedič in zato stranka postopka. Glede na okoliščine konkretnega primera pritožbeno sodišče ugotavlja, da zatrjevana kolizija interesov glede pooblaščenca tožnice ni izkazana. Če (je) bo pooblaščenec tožnice oporočni dedič, bo lahko vstopil v pravdo kot stranka, če pa ni dedič, mora kot pooblaščeni odvetnik v postopku varovati interese dedičev in volilojemnika, kot mu to nalaga ZOdv.
sklep o dedovanju - odpoved dediščini v korist sodediča - izjava o odpovedi dediščini - dedna pravica - dedna izjava o sprejemu in odstopu dednega deleža - zapuščinski postopek - novote v zapuščinskem postopku - novote v pritožbenem postopku
Izjava o odpovedi dedovanju v korist sodediča predstavlja dedno izjavo le v tistem delu, v katerem pomeni izjavo o sprejemu dediščine, v preostalem delu pa gre za dvostranski pravni posel, s katerim dedič prenaša svojo dedno pravico na sodediča, po tem ko je dediščino že sprejel. Takšen pravni posel lahko dedič prenese pred delitvijo zapuščine samo na sodediča, po delitvi pa tudi tretjim (146. člen ZD). Navedeno pomeni, da izpodbijani sklep ni ovira za pritožnika, ki lahko svoj dedni delež prepusti sodediču tudi izven zapuščinskega postopka.