Konstantno vlaganje identičnih, vsebinsko praznih vlog, ne glede na vsebinsko različnost izvornih odločb na katere je toženec vloge vlagal, jasno kaže na namen zavlačevanja postopka in namen preprečitve nastopa pravnomočnosti. S takšnim ravnanjem je toženec tako zlorabljal svoje sicer legitimne pravice v postopku. Zato je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da toženca za zlorabo procesnih pravic kaznuje z denarno kaznijo.
darilo - vrnitev darila - dejanska in trditvena podlaga - trditveno breme stranke - dokazno breme - dokazi in dokazovanje
Po mnenju pritožbenega sodišča je prvostopenjsko sodišče zmotno prevalilo dokazno breme na prvega toženca, da dokaže, da darilo prvemu tožencu s strani njegovih staršev ni bilo dano, oziroma da dokaže, da je imel dovolj finančnih sredstev za nakup in dokončanje navedene novogradnje oziroma, da dokaže, kdo in kdaj je posojilo po zgoraj navedeni posojilni pogodbi odplačal. Ob ugovornih navedbah prvega toženca, da sta bila v tem času starša finančno izčrpana, bi po mnenju pritožbenega sodišča tožnici morali primarno zatrjevati in dokazati, da sta starša prvega toženca sploh razpolagala z denarnimi sredstvi v višini vrednosti darila, ki bi jih lahko podarila prvemu tožencu. Šele, če bi tožnici slednje zatrjevali in dokazali (npr. s predložitvijo pokojnikovih hranilnih knjižic), bi se morda lahko procesno dokazno breme prevalilo na prvega toženca, da bi dokazal izvor sredstev za nakup in dokončanje hiše oziroma za vrnitev posojila.
predlog za preložitev naroka - opravičljiv razlog - bolezen sorodnika - trditveno in dokazno breme - nenadna in nepredvidljiva bolezen
Pritrditi je razlogovanju prvega sodišča, da bolezen sorodnika načeloma ni opravičljiv razlog za preložitev naroka. Poleg tega pa tožnik v vlogi za preložitev tudi ni podal ustrezne trditvene podlage in ni predložil ustreznih dokazov.
začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve - pogoji za izdajo začasne odredbe - verjetnost terjatve - subjektivna nevarnost - pooblaščenec za sprejem izpolnitve
Postavitev pooblaščenca za sprejem izpolnitve ne spreminja vsebine izpolnitve. To pomeni, da upnik ostaja isti. Izpolnitev tretji osebi dejansko predstavlja izpolnitev upniku. Kot pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje, ima zato dolžnik do upnika zahtevek za vrnitev plačila in ne do tretje osebe.
V primeru zavarovanja denarne terjatve je treba izkazati t.i. subjektivno nevarnost oziroma konkretno ravnanje dolžnika, ki preti bodoči realizaciji upnikove terjatve. Če te nevarnosti ni, mora upnik pač potrpeti, dokler njegova pravica do izvršbe ne postane izvršljiva.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00000813
- člen 51, 51/1, 51/1-2, 53, 53/2. ZUODNO člen 3, 3-4. ZLNDL člen 5, 5/1, 5/4. ZRPPN člen 59, 60. SPZ člen 11, 11/1. ZPP člen 196.
kupoprodajna pogodba - obstoj pogodbe - veljavnost kupoprodajne pogodbe - pristnost podpisa - istovetnost podpisa - ničnost - zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižne listine - zahtevek za ugotovitev lastninske pravice - ugotovitev lastninske pravice na nepremičnini - pravica do nagrade izvedenca - obseg in predmet izvedenskega mnenja - zahtevno izvedensko mnenje - izvedensko mnenje - pripombe strank na izvedensko mnenje - razlastitev - pravica uporabe - družbena lastnina - ugovor aktivne legitimacije - ugovor ugasle pravice - enotno sosporništvo - enotna pravdna stranka
Za ugoditev tožbenemu zahtevku za ugotovitev lastninske pravice mora tožeča stranka dokazati, da je ona lastnica. Ne zadostuje, da dokaže, da ni lastnica tožena stranka.
tožba upnika za vpis lastninske pravice na nepremičnini na dolžnika - pravni interes za vložitev tožbe - nevknjižena lastninska pravica - nepremičnina v solastnini - nepravdni postopek za razdružitev solastnine - prodaja solastne nepremičnine - vpis solastnine v zemljiško knjigo
Na podlagi petega odstavka 168. člena ZIZ upnik, ki nima listine primerne za vpis dolžnikove lastninske pravice, lahko s tožbo zahteva vpis te pravice na dolžnika. Tožnik izkazuje pravni interes za tožbo, tako na podlagi sklepa nepravdnega sodišča, kakor tudi iz razloga, ker bo šele z vpisom lastninske pravice prvotoženke v zemljiško knjigo pravnoformalno lahko izvrševal solastninska upravičenja, ki mu pripadajo na stanovanju, tudi na način, kot predlaga v nepravdnem postopku, da se stanovanje proda.
Ob dejstvu, da toženec ni trdil, da je on zavezanec po prikriti pogodbi niti tega ni trdil tožnik, je sodišče prve stopnje s tem, ko je zaključilo, da sporna posojilna pogodba prikriva pogodbo o pristopu k dolgu, s katero se je toženec zavezal tožniku plačati njegovo terjatev v višini 9.500,00 EUR do dolžnika, prekoračilo trditveno podlago pravdnih strank. S tem je kršilo razpravno načelo, zaradi česar je podana relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka, ki jo toženec smiselno uveljavlja.
krivdna odškodninska odgovornost - udarec z roko - udarec v lice - besedno izzivanje - verbalni napad - soprispevek oškodovanca - višina denarne odškodnine
Tožničino govorjenje je bilo res nespametno, a se v bistvenem nanaša na njo, ne toženca. Takšno vulgarno govorjenje in prepir s tožencem nikakor ni opravičilo za toženčevo telesno obračunavanje. Tožničine besede in njeno ravnanje niso bili takšni, da bi smeli izzvati reakcijo, ki presega verbalno. Toženec torej odgovarja za vso škodo, ki jo je povzročil tožnici, ne le za 80 %.
začasna odredba v zavarovanje nedenarne terjatve - obstoj verjetnosti terjatve - dokazni standard verjetnosti - skupno premoženje - prepoved odtujitve ali obremenitve nepremičnin
Pri odločanju o predloga za izdajo začasne odredbe sodišče odloča na podlagi dokaznega standarda verjetnosti. Verjetnost je podana takrat, ko je razlogov, ki govorijo v prid nekega zaključka, več od tistih, ki kažejo na nasprotno. Ker se odloča na podlagi verjetnosti, sodišče v postopku za izdajo začasne odredbe (še) ne opravi celostne dokazne ocene, kot mu to nalaga 8. člen ZPP, ampak praviloma na podlagi gradiva v spisu oceni, navedbe katere stranke so verjetnejše.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0082781
OZ člen 661, 662, 662/1, 663/3. ZPP člen 216.
gradbena pogodba - jamčevanje za napake - skrite napake - odgovornost za solidnost gradbe - posredna škoda - refleksna škoda - damnum extra rem - prosti preudarek - povečana vlaga - neustrezna izolacija - škoda na pohištvu
Glede na konkretne okoliščine primera je bila metoda prostega preudarka ustrezno aplicirana; šlo je za poškodovano staro pohištvo, zato povsem natančno škoda niti ne bi mogla biti dognana, njena ocena pa bi bila povezana z znatnimi stroški za izdelavo strokovnega mnenja, kar bi bilo glede na njeno višino, ki je relativno nizka, nesorazmerno.
Izvajalec odgovarja za morebitne napake v izdelavi gradbe, ki zadevajo njeno solidnost, če se take napake pokažejo v desetih letih od izročitve in prevzema del. Slaba izolacija in neustrezna izdelava kanalizacije so napake te vrste.
časovne meje pravnomočnosti - stečajni postopek - postopek poenostavljene prisilne poravnave - zavrženje predloga za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave
V stečajnem postopku, v katerem sodišče izdaja posamezne sklepe praviloma izven naroka, so časovne meje pravnomočnosti določene s trenutkom izdaje sklepa sodišča prve stopnje.
V času, ko o prvem dolžnikovem predlogu za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave še ni pravnomočno odločeno, ni dopustno vložiti novega predloga za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave.
Tožeča stranka je tožbeni zahtevek utemeljevala na pogodbeni podlagi, zato je sodišče prve stopnje z odločitvijo na podlagi neupravičene obogatitve prekoračilo tožbeni zahtevek in trditveno podlago tožeče stranke. Kljub temu je odločitev pravilna, saj je tožbeni zahtevek utemeljen na pogodbeni podlag in v Aneksu iz leta 2011, tožena stranka pa jih je, ne da bi vložila ugovor zoper sklep o izvršbi, tudi plačala. Tožena stranka zato ni dokazala, da jo je tožeča stranka prisilila k sodelovanju oziroma niti ni pojasnila na kakšen način in zakaj naj bi jo prisilila.
Niso utemeljene pritožbene navedbe, da je tožeča stranka kršila načelo vestnosti in poštenja, ker ni hotela skleniti nove pogodbe, usklajene s spremenjeno zakonodajo. Do sklenitve nove pogodbe je namreč v letu 2015 prišlo, pri čemer sta stranki očitno toliko časa potrebovali za dosego soglasja. V vmesnem času pa nobena stranka ni jasno izrazila, da z drugo stranko na podlagi takrat sklenjene in veljavne Pogodbe noče več sodelovati oziroma tožena stranka ni dokazala, da je preklicala naročilo ali tožeči stranki izrecno in jasno izrazila voljo za prenehanje izvajanja storitev oziroma prilagoditev (zmanjšanje) njihovega obsega razpoložljivim sredstvom.
ODŠKODNINSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00000235
SPZ člen 67, 67/3, 99, 99/2, 100. SZ-1 člen 29, 29/2.
večstanovanjska stavba - varstvo solastnine - soglasje solastnika - posel, ki presega redno upravljanje - posel rednega upravljanja - dejanska etažna lastnina - poseg v skupne dele objekta - soglasje etažnega lastnika - povrnitev škode zaradi protipravnega vznemirjanja lastninske pravice
Ni bistveno, ali je bila v konkretni zadevi vzpostavljena t. i. dejanska etažna lastnina in je podstrešje predstavljalo skupno lastnino pravdnih strank, ali pa je šlo za stavbo v solastnini, kar vključuje tudi podstrešje. V obeh primerih bi namreč prvi toženec pred posegom moral pridobiti tožnikovo soglasje, in sicer v primeru etažne lastnine na podlagi drugega odstavka 29. člena SZ-1, v primeru solastnine pa zato, ker gre za posel, ki presega redno upravljanje nepremičnine.
Tožnik je vtoževal odškodnino iz škodnega dogodka, ko naj bi zaradi oljnega madeža in drugih zdrsljivih snovi oziroma protipravnega ravnanja upravljalca stavbe - zavarovanca tožene stranke - tožnik padel na spolzkih stopnicah z višine 1 m in se poškodoval.
Trditveno in dokazno breme za protipravno ravnanje ali opustitev odgovorne osebe ter za vzročno zvezo med njim in nastalo škodo je na tožniku.
obstoj stvarne služnosti - pridobitev služnosti na podlagi priposestvovanja
Sporna pot je edini dostop do nepremičnin tožnice, ki predstavljajo hišo in gospodarsko poslopje, pot je vidna v naravi. Zato so pravilni zaključki, da se je tudi uporabljala, saj drugega dostopa do svoje nepremičnine ni imela.
Prvo sodišče je povzelo predlog tožeče stranke za "kaznovanje" (za izvršitev sklepa o denarni kazni), ker toženka s spornimi objavami krši začasno odredbo, pri tem pa ni pojasnilo, ali je bil sklep o začasni odredbi toženki vročen in kdaj ter ali je toženka objavila sporne objave po prejemu sklepa o začasni odredbi. Sklep zato nima razlogov o odločilnih dejstvih, saj je od njihove ugotovitve odvisno, ali so izpolnjeni pogoji za izvršitev denarne kazni po sklepu o začasni odredbi (primerjaj sklep VSL III Cp 825/2005). Pritožbeni očitek o bistveni kršitvi določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP je zato na mestu.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00000289
ZKP člen 450b, 450b/1, 450b/2. KZ-1 člen 73, 73/1, 75, 75/1, 75/2, 221, 221/2, 245, 245/6.
kaznivo dejanje napad na informacijski sistem - kaznivo dejanje pranja denarja - obvezen odvzem predmetov - varnostni ukrep odvzem predmetov - obvezen odvzem premoženjske koristi - protipravna premoženjska korist - sporazum o priznanju krivde - predmet sporazuma o priznanju krivde
Predmet sporazuma o priznanju krivde ne morejo biti varnostni ukrepi, kadar so obvezni, in odvzem s kaznivim dejanjem pridobljene premoženjske koristi. Ni pravilno stališče obrambe, da obtožencu ni mogoče odvzeti denarja v znesku, ki predstavlja razliko med v izreku sodbe navedenim zneskom pridobljene premoženjske koristi in zneskom obtožencu zaseženega denarja, ker to v sporazumu o priznanju krivde ni bilo dogovorjeno.
povrnitev škode v primeru telesne poškodbe ali prizadetega zdravja - obseg škode - odškodnina zaradi izgubljenega dobička - normalen tek stvari - pravni standard
Pravni standard "normalnega teka stvari" se pri škodi zaradi izgubljenega zaslužka napolnjuje bodisi s preslikavo stanja pred škodnim dogodkom, ko je oškodovanec prejemal dohodke, v čas po njem, ko jih ne prejema ali so ti zmanjšani, bodisi z ugotovitvami o verjetnih dohodkih iz naslova nove zaposlitve oziroma dela ter zaslužka iz tega naslova, ki ga pred škodnim dogodkom oškodovanec še ni opravljal oziroma pridobival.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00000163
ZVKSES člen 15, 16, 20, 23, 24, 26. OZ člen 299, 299/2, 480. ZPP člen 324, 324/3, 354, 354/1.
kupoprodajna pogodba - varstvo kupcev stanovanj - stvarne napake - tožbeni zahtevek za znižanje kupnine - neizročitev bančne garancije - tek zakonskih zamudnih obresti - pobotni ugovor - tričlenski izrek
Pritrditi velja sodišču prve stopnje, da ima toženka glede stvarnih napak pravico uveljavljati znižanje kupnine glede očitnih (vidnih) in skritih napak, ne glede na to, na kaj se je zadržanje kupnine ob izročitvi stanovanja nanašalo. ZVKSES se v 20. členu sicer resnično nanaša zgolj na očitne napake. Vendar pa je v smislu določbe 480. člena OZ kupcu, ki še ni plačal celotne kupnine, omogočeno uveljavljati zahtevek za znižanje kupnine, pri čemer se zakon nanaša na vse (tudi skrite) stvarne napake.