CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ODVETNIŠTVO
VSL00000152
ZPP člen 76, 76/1, 80, 339, 339/2, 339/2-11. ZOdv člen 35, 35/2. ZIZ člen 62, 62/2.
sposobnost biti pravdna stranka - odvetniška družba kot pravdna stranka - pravna oseba - pravna sposobnost - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - razveljavitev sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine
"Odvetniška pisarna A.", ki v tej pravdi nastopa kot tožeča stranka, ni ne fizična in ne pravna oseba. Odvetniška pisarna pač ni odvetnik, po katerem se imenuje. Čeprav morebiti v njej deluje več odvetnikov, pa samo zato še ni odvetniška družba in tudi ne nujno pravna oseba. Po 35. členu ZOdv se namreč odvetniška družba lahko ustanovi kot civilna odvetniška družba ali kot odvetniška družba, ki je pravna oseba; slednja se lahko ustanovi kot družba z neomejeno odgovornostjo ali kot družba z omejeno odgovornostjo. Sposobnost biti pravdna stranka pa ima samo odvetniška družba, ki je pravna oseba.
paulijanska tožba - pogoji za izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - zmanjšanje dolžnikovega premoženja - začetek teka roka za vložitev izpodbojne tožbe
Prvostopenjsko sodišče je pravilno pojasnilo, da pravno dejanje, iz katerega ne nastane zmanjšanje dolžnikovega premoženja, ne more biti predmet uspešnega izpodbijanja s paulijansko tožbo (drugi odstavek 255. člena OZ podaja zahtevo, da pride zaradi takega dejanja do položaja, ko dolžnik nima dovolj sredstev za izpolnitev upnikove terjatve), pojem zmanjšanja dolžnikovega premoženja pa je materialnopravno zmotno navezalo na možnost poplačila upnice v razmerju do dolžnika in žene, toženke.
plačilo sodne takse - ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - dopustni ugovorni razlog zoper plačilni nalog na plačilo sodne takse - ponovni predlog za oprostitev plačila sodnih taks - zavrženje predloga za oprostitev plačila sodne takse
Ker tožnik v svojem predlogu ni navedel nobene nove ali spremenjene okoliščine, ki bi morebiti lahko omogočila drugačno odločitev o njegovi taksni obveznosti, je sodišče prve stopnje ta njegov predlog utemeljeno zavrglo, saj tožnik do njegove vsebinske presoje ni več upravičen.
spor majhne vrednosti - podjemna pogodba - pravica do poštenega sojenja - obrazložitev odločitve o pravdnih stroških
Čeprav je tudi sicer standard obrazložitve sodbe v sporih majhne vrednosti nižji (vsebinska obrazložitev je krajša kot pri sodbi, izdani v rednem postopku), je sodišče prve stopnje za svojo odločitev navedlo zadosti izčrpne in prepričljive razloge, ki so tudi pravilni in zakoniti, tudi dokazna ocena je pravilno omejena na odločilna dejstva, logična, skladna in prepričljiva. Kateri so tisti argumenti tožene stranke, za katere meni, da jih je sodišče spregledalo, pa pritožnica ni pojasnila.
Obrazložitev odmere stroškov po višini, to je po posameznih postavkah, pa ni nujno potrebna in zadostuje, da je razvidna že iz stroškovnika v spisu.
pravdni stroški po umiku tožbe - izjava o umiku tožbe - umik tožbe zaradi izpolnitve tožbenega zahtevka
Izjava tožeče stranke o umiku tožbe zaradi izpolnitve zahtevka, ki mora biti tudi pravočasna (dana takoj po izpolnitvi zahtevka) in dokazno podprta, je namreč pogoj, da tožena stranka kljub umiku tožbe ni upravičena do povrnitve pravdnih stroškov (prvi odstavek 158. člena ZPP).
odvzem in vrnitev poslovne sposobnosti - vrnitev poslovne sposobnosti
Razlogi, zaradi katerih je bila predlagateljici odvzeta poslovna sposobnost niso prenehali, ker iz izvedenskega mnenja pridobljenega v tem postopku (izvedensko mnenje je podal izvedenec A.P., psihiater) nedvomno izhaja, da predlagateljica še zmeraj boleha za duševno boleznijo tako z znaki shizofrenije kot bipolarne afektivne motnje, v posledici katere ni zmožna skrbeti zase in za svoje pravice ter koristi ter voliti in biti voljena.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DAVKI - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00002652
ZPP člen 458. OZ člen 435, 587. ZDDV-1 člen 45, 45/2.
dopustni pritožbeni razlogi v sporu majhne vrednosti - najemna pogodba - okvirna pogodba - najemnina - vračilo varščine - zadržanje varščine - škoda - obračunavanje DDV
V zvezi z dobavljenimi slaščicami in sladoledom v višini 389,63 EUR tožnica sodišču prve stopnje očita napačno uporabo materialnega prava, ker je štelo, da bi se na podlagi dogovora med strankami lahko sklepale prodajne pogodbe za točne količine in vrste izdelkov s točno določenimi cenami. Vendar v pritožbi zatrjuje prav to, namreč, da je iz dogovora med strankama izhajalo, da tožnica tožencu dobavlja sladice in sladoled, ko bo ta imel potrebe, a zmotno meni, da za vsako posamično dobavo sklenitev posamičnih pogodb ni bila potrebna. Sodišče prve stopnje je s tem v zvezi pravilno pojasnilo, da je imel dogovor pravnih strank naravo okvirnega dogovora oziroma okvirne pogodbe. Vseboval je namreč bistvene elemente za praktično izvajanje posamezne prodajne pogodbe, ta pa bi vsebovala točno količino in vrsto izdelkov s točno določenimi cenami. Pri tem se tožnica neutemeljeno sklicuje na dogovor iz 17. člena pogodbe, po katerem sta se pravdni stranki dogovorili o poslovnem sodelovanju v času najema, in sicer se je tožnica zavezala tožencu prodajati, toženec pa od nje kupovati slaščice in sladoled pod pogoji, ki veljajo za prodajo ostalim poslovnim partnerjem tožnice v kraju najema. Tak dogovor je presplošen, da bi ga bilo mogoče označiti kot prodajno pogodbo. Med strankama namreč ni bilo sporno, da je toženec vsakič plačal zgolj slaščice in sladoled, ki jih je predhodno najprej naročil.
vojak - premestitev - dejansko opravljanje drugega dela - napredovanje
Tožnik je ves čas od leta 2000 do izdaje izpodbijane odločbe dejansko opravljal delo na formacijski dolžnosti specialist skladiščnik in je isto delo opravljal tudi po formalni premestitvi na to formacijsko dolžnost. Ker je tožnik že pred formalno premestitvijo opravljal ravno ta dela, ki naj bi jih začel opravljati šele po premestitvi, je zaradi dejanskega opravljanja dela na zahtevnejšem delovnem mestu ob premestitvi upravičen do ohranitve števila napredovanj, ki jih je dosegel na prejšnjem delovnem mestu, ki ga je le formalno zasedal. Odločilno je dejstvo, da je tožnik že pred (formalno) razporeditvijo z ukazi tožene stranke in izpodbijanimi odločbami v formalni vlogi civilnega uslužbenca dejansko opravljal naloge vojaške formacijske dolžnosti, na katero je bil nato tudi formalno razporejen.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODVETNIŠTVO - POGODBENO PRAVO
VSL00001070
ZDen člen 88. ZOdvT tarifna številka 1200. ZPP člen 161, 161/1, 161/3.
dobra vera - denacionalizacija nepremičnin - ničnost pogodbe - opredelitev vrednosti spornega predmeta za vsakega od zahtevkov - vrednost spornega predmeta - povišanje nagrade za zastopanje več strank
V denacionalizacijskem postopku je bilo že pravnomočno odločeno, da so nepremičnine, ki so (deloma) predmet spornih pogodb, prešle v državno last na podlagi menjalne pogodbe, sklenjene zaradi grožnje in sile predstavnikov tedanjih oblasti. Glede na to so lahko predmet denacionalizacijskega postopka. Kakšen bo izid tega postopka, pa za presojo o veljavnosti obravnavanih pogodb ni pomembno.
OZ člen 41, 86, 557. ZPP člen 243, 252, 254, 254/2.
pogodba o ustanovitvi služnosti stanovanja - pogodba o dosmrtnem preživljanju - ničnost - ničnost pogodbe o dosmrtnem preživljanju - alkoholizem - pogodba poslovno nesposobne osebe (poslovna sposobnost) - nerazsodnost - pripombe strank na izvedensko mnenje - zahteva za dopolnitev izvedenskega mnenja - pomanjkljivo izvedensko mnenje - pravno odločilen dokaz - zaslišanje izvedenca - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Četudi stranka ne predlaga zaslišanja izvedenca, ampak le postavitev novega izvedenca, mora sodišče po podaji obrazloženih pripomb na izvedensko mnenje zahtevati njegovo dopolnitev. Ker je bil izvedenec postavljen zato, ker sodišče nima ustreznega strokovnega znanja, ni mogoča prepričljiva ocena o popolnosti in pravilnosti izvedenskega mnenja, dokler na pripombe stranke ne odgovori izvedenec.
Zmotno je pritožničino stališče, da izpodbijana odločitev predstavlja odločbo o razlastitvi. Položitev določenega zneska je le predpostavka za obravnavanje predlagateljičine zahteve za razlastitev kot nujne. O obstoju predpostavk za razlastitev bo odločal upravni organ, pristojen za odločanje o razlastitvi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - SODNE TAKSE
VSL00001422
ZST-1 člen 1, 1/3, 5, 5/1, 5/1-18, 11, 11/5, 12, 12/1, 34a, 34a/1. ZIZ člen 62, 62/2. ZPP člen 212, 339, 339/2, 339/2-14, 496, 496/1.
ugovor zoper taksni plačilni nalog - sodna taksa za pritožbo - napoved pritožbe - nastanek taksne obveznosti za pritožbo - plačilni nalog za plačilo sodne takse - oprostitev plačila sodne takse - pogoji za oprostitev plačila sodne takse - odlog plačila sodne takse - pogoji za odlog plačila sodne takse - dokazno in trditveno breme - trditveno in dokazno breme predlagatelja taksne oprostitve - trditveno in dokazno breme za taksno oprostitev - postopek pri ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - postopek za izdajo plačilnega naloga
Neutemeljena je pritožbena navedba, da taksna obveznost ni mogla nastati za sodno odločbo brez obrazložitve, ker je ta dopustna le v sporih majhne vrednosti. V postopkih, ki se začnejo s predlogom za izvršbo na podlagi verodostojne listine, kot je bilo to v obravnavani zadevi, sodišče v primeru vloženega ugovora nadaljuje postopek kot pri ugovoru zoper plačilni nalog (prim. drugi odstavek 62. člen ZIZ). Tako v postopkih v sporih majhne vrednosti kot tudi v postopkih za izdajo plačilnega naloga pa obsega obrazložitev sodbe samo navedbo tožbenih zahtevkov in dejstev, na katere stranke opirajo zahtevke, pravni pouk pa pouk o pravici do pritožbe ter navedbo, da bo sodba z obrazložitvijo izdelana, če stranka napove pritožbo (prvi odstavek 496. člena ZPP). Zato je sodišče prve stopnje pravilno pojasnilo, da je taksna obveznost za pritožbeni postopek skladno z 18. točko 5. člena ZST-1 nastala ob napovedi pritožbe. Zmotno je tudi pritožbeno stališče, da obveznost za plačilo sodne takse sploh še ni nastala, ker o pritožnikovem predlogu za oprostitev oziroma odlog plačila sodne takse za pritožbo še ni bilo odločeno. Izdaja plačilnega naloga za plačilo sodne takse namreč ni vezana na predhodno odločitev o predlogu za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse.
Trditveno in dokazno breme o pogojih za oprostitev sodne takse je na toženi stranki - predlagatelju (prim. 212. člen ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1).
ZDR-1 člen 33, 34, 37, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2.. KZ-1 člen 211, 211/1, 305, 305/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja - goljufija - policist - goljufiv namen
Vrhovno sodišče RS je v razveljavitvenem sklepu pojasnilo, da kaznivo dejanje goljufije izrecno predvideva položaj, ko storilec oškodovanca zavestno pusti v zmoti glede določenega dejstva, kar pomeni, da je bil v zmoti še pred škodljivim poslom, ki je pomemben z vidika oškodovanca, da privoli v zanj škodljivi pravni posel. O goljufivem namenu kot znaku kaznivega dejanja je mogoče govoriti v primeru, ko bi storilec že ob sklenitvi pravnega posla (izposoja denarja) imel namen, da izposojenega denarja ne bo vrnil. Ta znak kaznivega dejanja mora sodišče presojati z vidika vseh okoliščin tega primera. V novem sojenju sodišče prve stopnje ni v celoti upoštevalo napotkov Vrhovnega sodišča RS, zaradi česar je utemeljena pritožbena navedba o zmotni oziroma nepopolni ugotovitvi dejanskega stanja.
vpis in vplačilo novih delnic - posojilna pogodba - vpisna pogodba - neizpolnitev pogodbe - nadaljnja prodaja delnic
Izhajajoč iz takšne pravne opredelitve pogodbe o vpisu delnic, na podlagi katere pridobi vpisnik točno določene korporacijske in obligacijske pravice, ki jih določa ZGD-1, ni mogoče zaključiti, da je v konkretnem primeru toženka s sklenitvijo vpisne pogodbe prevzela tudi kakšne druge obligacijske obveznosti do tožnice. Zatrjevano obveznost toženke, da zagotovi kupca za delnice, je torej potrebno po prepričanju sodišča druge stopnje presojati ločeno in neodvisno od vsebine vpisne pogodbe. Neizpolnitev drugih zavez, ki so bile dogovorjene med pravdnima strankama, je potrebno presojati samostojno v okviru tožničine pravice do povračila škode in ne v okviru pravnih pravil o učinkih vpisa novih delnic.
Odločitve sodišča prve stopnje o višini, v sklepu določene nagrade za opravljeno dopolnilno izvedensko mnenje, se ne da preizkusiti. Sodišče prve stopnje v obrazložitvi ni navedlo razlogov, na podlagi katerih je določilo nagrado izvedencu za izdelavo dopolnitve izvedenskega mnenja. Ni se opredelilo niti o zahtevnosti dopolnilnega izvedenskega mnenja, prav tako pa tudi ne o obsegu in potrebnosti študija spisa in zbiranju dokumentacije, kar naj bi bilo potrebno za izdelavo dopolnilnega mnenja.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00002328
- člen 6, 7.. ZDR-1 člen 179.. OZ člen 131.. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-15.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - objektivna odgovornost - nevarna stvar - nevarna dejavnost - krivdna odgovornost - bistvena kršitev določb postopka
Tožnik se je poškodoval na delu, ko je opravljal razrez pločevine na stroju. Moral je razrezati pločevino 200 mm x 200 mm po diagonali. Glede na to, da je sodišče prve stopnje ugotovilo, da priča, ki je bil zadolžen za varstvo pri delu, s samimi delom na predmetnem stroju nima izkušenj, bi moralo sodišče prve stopnje imenovati izvedenca za varstvo pri delu, katerega je predlagal tožnik v pripravljalni vlogi in upoštevati določila Pravilnika o varnosti in zdravju pri uporabi delovne opreme.
Tožnici ni uspelo dokazati, da je vzrok telesne okvare poklicna bolezen. Zato tožbeni zahtevek za priznanje pravice do invalidnine za telesno okvaro zaradi poklicne bolezni ni utemeljen.
razdrtje pogodbe po samem zakonu - posledice razdrtja pogodbe - vračilo prejetih zneskov - obresti
Posledica razdrtja pogodbe je med ostalim obveznost strank, da vrnejo, kar so iz naslova pogodbe prejele. Poleg tega mora stranka vrniti tudi vse koristi, ki jih je imela s prejetim (četrti odstavek 111. člena OZ). Konkretizacija te določbe za denarna sredstva je peti odstavek, po katerem mora stranka, ki je prejela denar, vrniti ta denar z obrestmi. Ta določba je v razmerju do določbe 193. člena OZ specialna. Za razliko od splošnih pravil mora namreč obresti plačati tudi dobroverni pridobitelj. Kakšne so te obresti, 111. člen ne določa. Glede na namen določbe - povrniti koristi, ki jih je stranka prejela, obresti torej nimajo kaznovalne funkcije, temveč je njihov namen le v nadomestilu koristi od uporabe denarja.
ZDR-1 člen 75, 75/1, 75/7.. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.. Direktiva Sveta 2001/23/ES z dne 12. marca 2001 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z ohranjanjem pravic delavcev v primeru prenosa podjetij, obratov ali delov podjetij ali obratov člen 3.
sprememba delodajalca - prenos podjetja - bistvena kršitev določb postopka - zavrnitev dokaznega predloga - pravica do izjave
Do spremembe delodajalca, do katere v primeru prenosa podjetja ali dela podjetja pride po samem zakonu, torej praviloma neodvisno od volje (soglasja) delavca, izjemoma ne pride, če delavec prehod odkloni. S tem se delavec odpove nadaljevanju delovnega razmerja na podlagi iste pogodbe o zaposlitvi in mu delovno razmerje lahko preneha pri delodajalcu prenosniku na podlagi izredne odpovedi in v tem primeru bo tveganje in posledice svoje odločitve nosil delavec sam. V konkretnem sporu je zato bistveno, kdaj je tožnik odklonil prehod in dejansko opravljanje dela pri delodajalcu prevzemniku. Iz sedmega odstavka 75. člena ZDR-1 ne izhaja, da zakon zahteva izrecno pisno odklonitev prehoda in ne izhaja, do kdaj lahko delavec odkloni prehod. Iz besedila navedene določbe izhaja, da zadošča že dejanska odklonitev opravljanja dela pri delodajalcu prevzemniku. Pomembno je, da je o odklonitvi prehoda delodajalec prenosnik obveščen oziroma je z njim seznanjen. Vrhovno sodišče RS je v podobni zadevi že zavzelo stališče, da z dnem prehoda preidejo pogodbene in druge pravice in obveznosti iz delovnega razmerja, ki jih ima delavec pri prenosniku na prevzemnika in bi zato najkasneje do takrat moralo biti prenosniku jasno, da tožnik prehod odklanja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSM00001037
ZZK-1 člen 234, 234/1, 234/1-1.
tožba na nedopustnost izvršbe - pravni interes (pravna korist) za tožbo - lastninska pravica v pričakovanju
Bistvena je presoja sodišča prve stopnje, da izvršbe v fazi, ko je bila nepremičnina že prodana, domaknjena in izročena kupcu, ki je na njej pridobil lastninsko pravico na originaren način, ni mogoče več vrniti nazaj v fazo pred prodajo nepremičnine. Kot se je v odločbi III Ips 123/2008 z dne 24. 3. 2009 izreklo že VS RS, je ugovor tretjega pravno sredstvo, ki tretjemu omogoča, da prepreči izvršbo na določen predmet. Po že opravljeni izvršbi pa tretji v okviru izvršilnega (in v posledici tega tudi pravdnega postopka na ugotovitev nedopustnosti izvršbe), takšnega pravnega varstva ne more več doseči (nima več pravnega sredstva, s katerim bi zaščitil svojo pravico, ki bi preprečevala izvršbo).