redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - prenehanje pogodbe o zaposlitvi - sprememba pogodbe o zaposlitvi - sodna razveza - denarno povračilo
S sklenitvijo nove pogodbe o zaposlitvi je prenehala veljati prejšnja pogodba o zaposlitvi. Iz drugega odstavka 22. člena nove pogodbe o zaposlitvi jasno izhaja volja strank, da z dnem začetka veljavnosti nove pogodbe o zaposlitvi (torej z dnem 1. 5. 2016) preneha veljati pogodba o zaposlitvi z dne 1. 10. 2006 z vsemi njenimi spremembami in dopolnitvami. Pritožbeno sodišče soglaša z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da ima drugi odstavek 22. člena nove pogodbe o zaposlitvi naravo sporazuma o prenehanju pogodbe o zaposlitvi z dne 1. 10. 2006, ki ga opredeljuje 81. člen ZDR-1.
Tožena stranka bi lahko tožniku na podlagi tretjega odstavka 21. člena Pravilnika o organizaciji zastopniške mreže, nagrajevanju zavarovalnih zastopnikov in vodij skupin ter povračilo potnih stroškov za premoženjska zavarovanja začela postopek za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti, če bi ugotovila, da tožnik trikrat v zadnjih šestih mesecih ne dosega pričakovanih delovnih rezultatov. Ker je tožena stranka tožniku podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti, tudi ob upoštevanju obdobja po prejšnji pogodbi o zaposlitvi (z deloma drugačnim opisom del in nalog), opazovano obdobje v času veljavnosti odpovedane pogodbe o zaposlitvi pa je bilo le obdobje enega meseca, je sodišče prve stopnje utemeljeno zaključilo, da je izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti nezakonita.
Pogoj iz drugega odstavka 270. člena ZIZ je izpolnjen, če upnik izkaže za verjetno nevarnost aktivnega delovanja (torej konkretnih ravnanj) s strani dolžnika, ki bi lahko pripeljalo do tega, da bi bila uveljavitev terjatve bodisi onemogočena bodisi precej otežena. Iz podatkov spisa ne izhaja, da bi tožnica navedla konkretna ravnanja tožene stranke, s katerimi ta zmanjšuje premoženje, ga skriva ali z njim kako drugače razpolaga. Z izjemo pavšalnih trditev tudi ni podala navedb o konkretnih preusmeritvah poslovanja oziroma, neupravičenem plačevanju s strani tožene stranke, z namenom, da bi tožena stranka zmanjševala svoje premoženje, zaradi česar naj bi bila uveljavitev tožničine terjatve onemogočena ali precej otežena. Tožnica zato v predlogu za izdajo začasne odredbe ni uspela verjetno izkazati pogoja za izdajo začasne odredbe, ki ga opredeljuje drugi odstavek 270. člena ZIZ.
pridobitev lastninske pravice na podlagi priposestovanja - predmet kupoprodajne pogodbe - posest in uporaba - nove parcele - družbena lastnina - pravica uporabe in lastninjenje nepremičnin v družbeni lastnini
Ni odločilno, kdo je v zemljiški knjigi vknjižen kot imetnik pravice uporabe, ampak, glede na to, da se je prenos pravice uporabe lahko odvijal tudi izvenknjižno, kdo je bil ob uveljavitvi ZLNDL dejansko (resnično) imetnik te pravice.
Čeprav je zemljišče po nakupu v prešlo v družbeno lastnino in je na njem pridobila pravico uporabe občina, je 7. člen ZPLP določal, da prejšnji lastnik zemljišča uporablja to zemljišče vse do dneva, dokler občinski upravi organ ne izda odločbe, s katero odloči, da mora zemljišče izročiti občini, ZSZ, ki je nadomestil ZPLP, pa je določil, da občina na zemljišču, ki je postalo družbena lastnina, pridobi le pravico upravljanja, ne pa pravice uporabe. Odločbe, s katero bi tožnikom naložilo, da ji zemljišče izročijo v smislu določb 7. člena ZPLP ali določbe 13. člena ZSZ, občina ni nikoli izdala. Tožniki so tako sporno zemljišče ves čas uporabljali oziroma na njem imeli pravico uporabe v smislu določb ZPLP in ZSZ.
ZDR člen 42, 126, 127, 154, 154/1.. ZP-1 člen 28, 28/1.. ZDCOPMD člen 3.
plačilo razlike plače - nadurno delo - mobilni delavci - delovni čas - prekršek
Pri delu mobilnih delavcev po ZDCOPMD gre za poseben način opravljanja dela, pri katerem delavec ni deležen izrecnih navodil delodajalca glede delovnega časa, vendar pa se kljub temu šteje, da mu je nadurno delo odrejeno, če mu je odrejena destinacija poti in časovni okvir, v katerem mora pot opraviti. V tem primeru namreč delodajalec (lahko) ve (in s tem dejansko zahteva), da mora delavec, zato da opravi odrejeno nalogo, opravljati delo prek polnega delovnega časa (nadurno delo). Zato je zmotno stališče sodišča prve stopnje, da je tožnik, iz razloga, ker ni bil pod neposrednim nadzorom tožene stranke, sam odgovoren za prekoračitev omejitve delovnega časa, četudi ga je k takšnemu ravnanju silila tožena stranka.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neuspešno opravljeno poskusno delo
Zakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela je odvisna od presoje, ali je v odpovedi pisno obrazložen dejanski razlog za odpoved in od presoje utemeljenosti ocene neuspešno opravljenega poskusnega dela. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je izpodbijana odpoved s tega vidika dovolj in ustrezno obrazložena in ne dopušča dvoma o tem, da je bila odpoved poslana zaradi ocene delodajalca, da je tožnikovo poskusno delo bilo neuspešno. Tožena stranka je v odpovedi obrazložila, da tožnik v času poskusnega dela ni dosegal pričakovanj glede vodenja in izvajanja procesa zunanje trgovine in nabave. S strani tožene stranke je bilo pričakovano večje prizadevanje tožnika pri pridobivanju novih kupcev in vodenja prodaje z obstoječimi kupci, pri čemer je izpostavila tudi, da niso bili pripravljeni marketinški plani za sporno leto, da se pogodbe s kupci za to leto niso sklenile, da se ni dokončno uredil arhiv kupoprodajnih pogodb, in da celoten oddelek, katerega vodja je bil tožnik, ni zaživel kot enoten tim, ker tožnik ni deloval dovolj povezovalno.
OZ člen 131, 131/1, 150, 153, 153/3, 180, 180/1, 180/3.
denarna odškodnina za duševne bolečine zaradi smrti bližnjega - odškodnina za duševne bolečine zaradi smrti otroka - pravična denarna odškodnina za smrt ožjim družinskim članom - objektivna odškodninska odgovornost - prometna nesreča s smrtnim izidom - smrt otroka - otrok kot pešec - otrok ob cesti - soprispevek oškodovanca - prilagoditev hitrosti vožnje razmeram na cesti - nepričakovanost dejanja pešca - nepričakovano ravnanje otroka - višina denarne odškodnine
Neutemeljen je pritožbeni očitek, da ni podlage za zaključek, da je oškodovanec prispeval k nastanku škode. Kadar škoda izvira od stvari, iz katerih izvira večja nevarnost za okolico, odgovarja imetnik ne glede na krivdo (drugi odstavek 131. člena in 150. člen OZ). Imetnik stvari je deloma prost odgovornosti, če je oškodovanec prispeval k nastanku škode (tretji odstavek 153. člena OZ). Sodna praksa kot prispevek vrednoti neskrbno ravnanje oškodovanca, ki je vsaj delno v pravno relevantni vzročni zvezi z nastankom škode. Ker ni pomembna krivda, lahko tudi ravnanje otroka, ki ni krivdno odgovoren, predstavlja prispevek k nastanku škode. Upošteva se (ne)običajnost ravnanja in vzročna zveza.
Ugotovitve, da toženka iz poslovnih razlogov v razumnem času ne more izplačati tožnikovega zahtevka, nikakor ni mogoče interpretirati v smeri tožnikove odpovedi zahtevku. To razlogovanje pritožbe je nejasno in nekonkretizirano, saj iz dogovora tožnikova odpoved zahtevku ne izhaja. Celo nasprotno, zadnji odstavek dogovora, s katerim se je toženka zavezala, da tožnikovi izvršbi ne bo oporekala, kaže na njeno jasno zavedanje, da je dolžna obveznost izpolniti.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSM00004546
SPZ člen 92, 92/2.. ZFPPIPP-UPB8 člen 267.. ZPP člen 306, 314.. ZZK-1 člen 5, 6, 7, 243, 243/1.
prodaja (nepremičnine) - ničnost kupoprodajne pogodbe - ugotovitveni tožbeni zahtevek - nedopusten nagib - pravica stečajnega dolžnika odstopiti od vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe - vrnitveni zahtevek - izbrisna tožba - pasivna legitimacija - temeljna načela zemljiške knjige - načelo dobre vere in zaupanja v zemljiško knjigo - začetek učinkovanja vpisov v zemljiško knjigo - publicitetni učinek vpisa v zemljiško knjigo - vpis plombe v zemljiški knjigi - zaznamba izbrisne tožbe - učinkovanje sodne odločbe med strankami - zmotna uporaba materialnega prava
V zvezi z razlago navedene določbe, pritožbeno sodišče pojasnjuje, da je potrebno pri presoji vprašanja pasivne legitimacije pri izbrisni tožbi, po prepričanju sodišča druge stopnje, predvsem izhajati iz temeljnih načel zemljiške knjige. Temeljno načelo začetka učinkovanja vpisov (5. člen ZZK-1), ki ureja trenutek učinkovanja vpisa v zemljiško knjigo, namreč določa, da vpisi pravic in pravnih dejstev v zemljiški knjigi učinkujejo od trenutka, ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo predlog za vpis, oziroma ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo listino, na podlagi katere o vpisu odloča po uradni dolžnosti, če ta zakon ne določa drugače. Ker torej oblikovalni učinki vpisov nastopijo že z vložitvijo predloga (7. člen ZZK-1), je (lahko) izbrisni zahtevek utemeljen tudi v primeru, ko neveljavna vknjižba še ni realizirana.
Že na podlagi vpisane plombe začnejo učinkovati publicitetni učinki vpisa (6. člen ZZK-1) in s tem načelo zaupanja. Zato bi bil tožnik, ki uveljavlja materialnopravno neveljavno vknjižbo, brez pravnega varstva, če ne bi mogel že fazi, ko vknjižba lastninske pravice še ni bila realizirana, uveljaviti izbrisnega zahtevka in predlagati zaznambe izbrisne tožbe, ki varuje tožnika pred neugodnimi učinki načela zaupanja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00000805
ZZZDR člen 56, 59, 59/1, 59/2. SPZ člen 66, 66/2. ZPP člen 154, 154/2, 214. OZ člen 299, 299/2, 311, 312.
skupno premoženje - posebno premoženje - deleži zakoncev na skupnem premoženju - višina deležev na skupnem premoženju - zahtevek za povrnitev vlaganj - brezplačna uporaba nepremičnine - vlaganja v tujo nepremičnino - vlaganja v nepremičnino, ki je posebno premoženje zakoncev - povečanje vrednosti nepremičnine zaradi skupnih vlaganj - povečanje vrednosti nepremičnine - prehod koristi - vlaganja posebnega premoženja v skupno premoženje - načelo enotnosti skupnega premoženja - pobotni ugovor - nesklepčen pobotni ugovor - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - trditveno in dokazno breme - obrazloženo prerekanje navedb nasprotne stranke - pogoji za pobot - prenehanje terjatve zaradi pobota - nastop zamude - začetek teka zamudnih obresti - stroški postopka - uspeh v sporu
Presoja obsega in višine deležev zakoncev na skupnem premoženju.
V primeru vlaganj zakoncev v nepremičnino enega zakonca kot njegovo posebno premoženje ali v nepremičnino tretje osebe predstavlja skupno premoženje rezultat teh vlaganj, ki se odraža v povečani vrednosti te nepremičnine. Gre za terjatev skupnega premoženja do te nepremičnine oziroma do njenih lastnikov.
URS člen 22.. ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-5.. ZPP člen 237, 241, 339, 339/2, 339/2-18.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neuspešno opravljeno poskusno delo - bistvena kršitev določb postopka - pravica do izjave - možnost obravnavanja - zavrnitev dokaznega predloga - prisilni privod
Očitek bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP je utemeljen. S tem, ko je sodišče zavrnilo izvedbo dokazov, ki jih je predlagala tožena stranka, je kršilo njeno pravico do izjave o pravno odločilnih dejstvih.
Dejstvo, da so bile priče pravilno vabljene in niso pristopile na obravnavo, ne more iti v škodo toženi stranki. Sodišče bi lahko ukrepalo v skladu z 241. členom ZPP v povezavi z 237. členom ZPP (odreditev prisilnega privoda priče). Zato je nepravilen zaključek sodišča prve stopnje, da dejstvo, da priče, ki jih je predlagala tožena stranka in so zaposlene pri toženi stranki niso pristopile na narok, kaže na to, da tožena stranka, na kateri je bilo dokazno breme glede obstoja odpovednega razloga, svojih trditev ni uspela dokazati.
prekinitev zapuščinskega postopka - napotitev na pravdo - oseba, katere pravica je manj verjetna - manj verjetna pravica - smrtovnica - sestavitev in vsebina smrtovnice - neresničnost v podatkov v smrtovnici
Zapustničina hči A. A. je pred upravnim organom izjavila, da je B. B. tista oseba, s katero je pokojnica živela v zunajzakonski skupnosti. Po mnenju pritožbenega sodišča ima zato smrtovnica, ki vsebuje podatek, da je bil B. B. zunajzakonski partner pokojnice, dokazno vrednost, ki je zgolj navedba pritožnice A. A. na zapuščinski obravnavi, da zunajzakonska skupnost med pokojnico in B. B. dejansko ni obstajala, ker nista živela skupaj, in da ni bilo skupnosti, ki bi se lahko enačila z zakonsko skupnostjo, v ničemer ne izpodbije. Pravilna je zato ugotovitev sodišča prve stopnje, da je v obravnavanem primeru manj verjetna pravica pritožnice A. A.
delitev solastne stvari - fizična delitev solastne stvari - razlogi sklepa - izvedensko mnenje - upravičen interes za delitev solastne stvari
Sodišče prve stopnje je namreč pri delitvi upoštevalo celoten sklop solastnih nepremičnin udeležencev in njihove upravičene interese. Pri tem je sledilo predlogu za fizično delitev, ki je tudi po zakonu primarna. Pri stanovanjski hiši in garažah je upoštevalo, da je razdružitev solastninske skupnosti mogoča le z vzpostavitvijo etažne lastnine. Ker so si te nepremičnine razdelili že njihovi prejšnji solastniki, je sodišče prve stopnje udeležencem postopka pravilno dodelilo v izključno last tiste prostore oziroma dele stavb, ki jih udeleženci na podlagi sklenjenih pravnih poslov in sodnih odločb že imajo v svoji posesti, medtem ko so skupni deli stanovanjske hiše solastnina vseh etažnih lastnikov in njihove delitve ni mogoče zahtevati.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - LOKALNA SAMOUPRAVA - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00000213
ZLS člen 19c, 19c/4. ZDen člen 2, 6, 6/1, 88, 88/1, 88/2. ZPP člen 165, 165/2, 318, 318/4.
denarna odškodnina - ovire za vračanje v denacionalizacijskem postopku - neodpravljiva nesklepčnost
Tožba je neodpravljivo nesklepčna. Navedbe tožnika, da mu je nastala škoda, ker mu v denacionalizacijskem postopku ni bila vrnjena podržavljena nepremičnina (oziroma njen del) v naravi, ampak je prejel odškodnino (56.876,30 EUR) izračunano v skladu z Navodilom o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženja, ki ne ustreza tržni vrednosti nepremičnine (476.400,48 EUR), ne utemeljujejo zaključka o nastanku nedopustne škode. Po ZDen sta oba načina oziroma obliki denacionalizacije (vrnitev premoženja v naravi in odškodnina) enakovredni in predstavljata ustrezne oblike vračanja premoženja. Upravičenec ne more prosto izbirati med navedenima načinoma vračila podržavljenega premoženja, ker ZDen kogentno določa, kdaj naj se premoženje vrne v naravi in kdaj v nadomestni obliki (kot odškodnina).
Pri presoji ovir za vračanje denacionalizacijskega premoženja v naravi je po upravno sodni praksi odločilno stanje od vračanju in ne ob uveljavitvi ZDen. Ovira za vračanje v naravi (zgrajen objekt) bi narekovala le drugo obliko denacionalizacije (odškodnino po določbah ZDen). Upravičenec ne bi mogel od zavezanca zahtevati odškodnine v višini razlike med odškodnino po določbah ZDen in tržno vrednostjo nepremičnine.
O celotnem razmerju, ki izhaja iz pravice do vrnitve podržavljenega premoženja, je bilo odločeno z odločbo o denacionalizaciji. Z odškodninskim zahtevkom zoper prvo toženko želi tožnik doseči odškodnino, ki mu po ZDen ne gre. Splošni odškodninski predpisi se glede razmerij, ki jih ureja ZDen, uporabljajo le, če niso v nasprotju z ZDen.
dopolnitev sodbe - popravni sklep - očitna pisna pomota - očitno neutemeljene navedbe stranke - opredelitev do nerelevantnih navedb - preizkus sklepčnosti - zaslišanje le ene stranke - vročilnica - javna listina - dokaz o opravljeni vročitvi
Dopolnitev sodne odločbe z navedbo sodišča in sodnice, ki je izdalo sodbo, ne predstavlja napake pri vsebinskem odločanju. Gre le za pomanjkljivost glede oblike, saj je sodnica navedena na koncu sodbe, kjer se nahaja njen lastnoročni podpis. Gre torej za pomanjkljivost, ki jo je mogoče odpraviti s popravnim sklepom po 328. členu ZPP. Tudi napačen zapis sklepa o izvršbi predstavlja zgolj popravljivo pisno pomoto. S popravnim sklepom namreč ni bilo poseženo v vsebino odločitve - sodišče ni popravilo vsebinskih napak in pomanjkljivosti, temveč le očitne pisne pomote.
Sodišče se ni dolžno opredeliti do očitno neutemeljenih ali nerelevantnih navedb stranke. Prav tako ni nujno, da je odgovor na navedbe stranke vedno izrecen, saj je v določenih primerih tudi iz drugih navedb iz obrazložitve razvidno, da se je sodišče seznanilo z argumenti stranke in jih obravnavalo. S tem ko je sodišče prve stopnje ugodilo tožbenemu zahtevku, je namreč implicitno odgovorilo tudi na očitke toženke glede nesklepčnosti tožbe (ki bi sicer narekovala zavrnitev tožbenega zahtevka in ne zavrženje tožbe).
Vročilnica je javna listina in dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje, tj. dokazuje tako samo vročitev, kot tudi datum vročitve.
ZPP člen 154, 154/2, 158, 158/1. ZOdvT člen 14, 14/2, 19. ZOdvT tarifna številka 3100.
izpodbijanje odločbe o stroških postopka - umik tožbe - povrnitev pravdnih stroškov pri umiku tožbe - izpolnitev tožbenega zahtevka - delna izpolnitev tožbenega zahtevka - nagrada za postopek - nagrada za postopek v ponovljenem postopku
Umik tožbe zavezuje tožečo stranko k povrnitvi stroškov. Edina izjema od navedenega pravila je umik tožbe po izpolnitvi zahtevka. Če je torej tožena stranka izpolnila svoj tožbeni zahtevek in je tožeča stranka zato umaknila tožbo, med izpolnitvijo tožbenega zahtevka in umikom tožbe, pa niso nastali nikakršni stroški zaradi oprave posameznih pravnih dejanj, je do tedaj (do izpolnitve) nastale pravdne stroške dolžna kriti tožena stranka.
izpodbijanje pravnih dejanj dolžnika - odplačno razpolaganje - neodplačano razpolaganje - načelo enakovrednosti dajatev - zmanjšanje dolžnikovega premoženja - neplačevitost dolžnika - stroški odvetnika s sedežem zunaj območja sodišča
Odločilno za obravnavni primer je (pravilno) naziranje sodišča prve stopnje, da je tarča izpodbijanja tisto dolžnikovo pravno dejanje, zaradi katerega se je poslabšala dolžnikova neplačevitost in je zaradi tega nastopila nesposobnost izpolnitve obveznosti. Na tožnici je breme, da dokaže, da plačilo ni ustrezalo pravi vrednosti terjatev in da je zaradi tega prišlo do zmanjšanja dolžnikovega premoženja. Tožnica bi morala izkazati, da je bila oškodovana prav zaradi dolžnikovega ravnanja, ki ga izpodbija (vzročno zvezo). Slednjega pa tožnica ni uspela izkazati.
Argumentirano je sodišče prve stopnje presodilo, da je pri spornih cesijskih pogodbah spoštovano načelo ekvivalentnosti izpolnitev. S cesijskima pogodbama se je zgolj spremenila oblika dolžnikovega premoženja. Namesto dveh, po temelju in višini spornih terjatev, ki sta bili in sta še vedno predmet sodnih postopkov (torej nelikvidnih) je dolžnica prejela takojšnja denarna sredstva. Ne upošteva se samo razlika v nominalnem znesku, kar posebej izpostavlja pritožnica, ampak tudi oblika terjatve, ki se je iz nelikvidne spremenila v likvidno.
pogoji za vrnitev v prejšnje stanje - opravičeni razlogi za izostanek z naroka - opravičen vzrok za zamudo - zakrivljena zamuda - krivda stranke - očitno neutemeljen predlog
Predlagatelj priznava lastno krivdo za zamudo naroka. Ne gre za razloge, ki bi jih bilo mogoče subsumirati pod pravni standard "opravičenih razlogov" iz prvega odstavka 116. člena ZPP. Predlogu za vrnitev v prejšnje stanje ni bilo mogoče ugoditi.
MEDIJSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00001180
OZ člen 179.
kršitev pravice do časti in dobrega imena - objava neresničnih in nepreverjenih informacij - kršitev osebnostnih pravic v tisku - sankcija - plačilo denarne odškodnine
Glede na trditveno podlago je sodišče pravilno štelo, da je tožnik primarno zasledoval zadoščenje za poseg v njegovo pravico do časti in dobrega imena z objavo resničnih dejstev v časopisu, ki je objavil članek z neresnično in zanj bolečo vsebino. Z objavo sodbe je bilo zadoščeno njegovi želji po seznanitvi javnosti, da je soglasje za gradnjo pridobil legitimno. Nedenarna sankcija zaradi kršitve osebnostnih pravic predstavlja - upoštevaje kršitev in njene posledice ter tožnikovo trditveno podlago - temeljni način satisfakcije in pomembno prispeva k javni povrnitvi brezmadežnosti tožnikovega ugleda.
Ker predkupna ponudba ni bila popolna, se tožeča stranka (mati sedanjih pravdnih strank) predkupni pravici ni mogla odpovedati. Če ponudba ni popolna, upravičenec ne more vedeti, čemu se odpoveduje oziroma kakšna je vsebina pravice, ki se ji odpoveduje.
predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse - pravna oseba - pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks na podlagi sodne odločbe - premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje pravne osebe - bilančna izguba - trditveno in dokazno breme - ogrožanje dejavnosti pravne osebe zaradi plačila sodne takse - obstoj premoženja - trditveno breme glede nezmožnosti vnovčenja premoženja - nedovoljene pritožbene novote
V kolikor stranka razpolaga s kakršnimkoli premoženjem, mora trditi in izkazati, da slednjega ne more unovčiti zaradi pridobitve sredstev za plačilo sodne takse in zakaj ne. Trditveno in dokazno breme v zvezi s tem je na njej. Pritožbeno sodišče zato pritrjuje nosilnim razlogom sodišča prve stopnje o tem, da tožena stranka ni izkazala, da plačila sodne takse za postopek s pritožbo ne more zagotoviti takoj v celotnem znesku (621,00 EUR) brez ogrožanja svoje dejavnosti, saj ni pojasnila, zakaj za plačilo sodne takse ne more uspešno unovčiti svojih zalog ter (dela) opredmetenih in neopredmetenih sredstev, pri čemer je imela v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo predloga za taksno oprostitev tudi prilive na transakcijskem računu, ki v času odločanja ni bil blokiran.