načelo kontradiktornosti in obligatornosti glavne obravnave - pravica do izjave - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - narok za glavno obravnavo - ugotavljanje dejstev - izdaja odločbe brez razpisa naroka za glavno obravnavo - narok v sporih majhne vrednosti - spor majhne vrednosti
Neutemeljen je očitek, da je sodišče prve stopnje storilo kršitev iz 10. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker je v sodbi s skrajšano obrazložitvijo zapisalo, da je odločalo brez naroka, čeprav je slednjega dejansko izvedlo. Navedena kršitev je podana, če sodišče izda sodbo brez glavne obravnave, pa bi takšno obravnavo moralo opraviti. Že po naravi stvari torej ta ne more biti podana v primeru, ko je glavna obravnava dejansko opravljena. V kolikor sodišče kljub njeni izvedbi ne bi upoštevalo na naroku ugotovljenih dejstev, pa bi lahko bila podana kvečjemu kršitev 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, torej kršitev pravice do izjave.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00001363
ZPP člen 214, 214/1, 214/2, 339, 339/2, 339/2-7, 437, 437/1, 451, 452, 453, 453a, 453a/1. ZIZ člen 62, 62/2.
spor majhne vrednosti - pritožbene novote - prehajanje trditvenega in dokaznega bremena - domneva priznanja dejstev - zavrnitev dokaznih predlogov - verodostojna listina - sodba na podlagi pripoznave - dajatveni del sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine - ugoditev zahtevku - nebistvena kršitev določb pravdnega postopka
Vseeno je ali je toženi stranki plačilo naloženo s potrditvijo dajatvenega dela sklepa o izvršbi ali z ugoditvijo zahtevku v pravdi.
V sodbi na podlagi pripoznave se ne presoja ne resničnosti zahtevka ne njegove materialnopravne utemeljenosti. Sam napačen zaključek, da je nastopil učinek pripoznave in poimenovanje odločbe "sodba na podlagi pripoznave" je tako za pravilnost odločitve irelevanten.
Po stališču pritožbenega sodišča ni pravne podlage zato, da bi sodišče tožnici na podlagi ponovne odmere priznalo pokojnino v višjem znesku dalje od 1. 12. 2005 pa do 30. 4. 2011. Za odločitev je namreč bistveno, da se je postopek v zvezi s presojo upokojitvene odločbe pravnomočno končal. Tožnica zoper odločbo ni uveljavljala sodnega varstva. Nov postopek se je začel šele 19. 4. 2011, ko je tožnica podala nov predlog za novo odmero pokojnine, ki je bil predmet sodne presoje in tudi odločanja na Ustavnem sodišču RS. Skladno z osnovno odločitvijo Ustavnega sodišča RS U-I-239/2014, Up-1169/12 z dne 26. 3. 2015 v takih primerih, kot je tožničin, se ponovna odmera opravi od prvega dne naslednjega meseca po dani zahtevi. V sporni zadevi gre torej tožnici višji znesek ponovno odmerjene pokojnine od 1. 5. 2011 dalje.
Oškodovanec kot tožilec je svoje pojasnilo v predmetni zadevi naslovil kot pritožbo zoper izpodbijani sklep ter navedel, da izpodbijano odločbo z zadovoljstvom sprejema, ker sloni na krivi ovadbi Policijske postaje X, ki je zlorabila zapisnik njegove ustne ovadbe in ponaredila vsebino. Zato je pritožbeno sodišče njegovo pojasnilo sicer obravnavalo kot pritožbo, vendar pa iz podatkov spisa izhaja, da oškodovanec kot tožilec ovadbe zoper obdolženca J. P. ni vložil, zaradi česar je odločitev sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu pravilna.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00001029
ZPP člen 362, 362/2. OZ člen 56, 56/1, 56/2, 83, 190, 191.
neupravičena pridobitev - privolitev v prikrajšanje - kdaj se ne more zahtevati vrnitev - domneva o popolnosti listine - razlaga pogodbe - nejasna pogodbena določila v posebnih primerih - konkludentna dejanja - nedovoljena novota - ponovljen postopek - prekluzija
Tožeča stranka je s tožbo uveljavljala napačno obračunavanje rabatov, ki ni imelo podlage v med pravdnima strankama sklenjeni Pogodbi in vtoževala vračilo preplačanih zneskov, torej je uveljavljala zahtevek iz naslova neupravičene pridobitve. Pritožbeno sodišče s sklepom I Cpg 91/2015 ni odprlo novih vidikov in pravnih podlag spora, zaradi česar bi tožeča stranka dobila možnost navajanja novih dejstev. Kot novo pa se je izkazalo prav zatrjevano dejstvo, da je tožeča stranka račune plačevala zaradi "ekonomske nuje".
Prvostopenjsko sodišče je ugotovilo, da je tožeča stranka vedela, da toženkino obračunavanje rabata nima podlage v Pogodbi. Čim pa je tako, je bila tožeča stranka, da bi si zagotovila pravico do vračila preveč plačanega, skladno s 191. členom OZ ob plačilu dolžna pridržati si to pravico, sicer se šteje, da je v prikrajšanje privolila. Ni namreč mogoče slediti tožeči stranki, da tudi po obvestilu tožene stranke z dne 5. 5. 2009 ni mogla kvantificirano opredeliti svoje obveznosti plačila toženčevih računov. Tudi če ji natančna višina njene obveznosti ni bila znana, pa ji je bilo v celoti znano dejstvo obračuna rabata mimo dogovorjenega načina.
odmera in plačilo nagrade upravitelja - nadomestilo za izdelavo otvoritvenega poročila - stečajni postopek - umik predloga za začetek stečajnega postopka
Upravitelj v skladu z določbo drugega odstavka 104. člena ZFPPIPP sicer res pridobi pravico zahtevati plačilo nadomestila za izdelavo otvoritvenega poročila šele, ko sodišču predloži otvoritveno poročilo v skladu z 294. členom ZFPPIPP. Vendar pa je v konkretni situaciji potrebno upoštevati, da je bil stečajni postopek ustavljen zaradi umika upnikovega predloga pred izdelavo otvoritvenega poročila ter da je upravitelj večino aktivnosti v zvezi z izdelavo otvoritvenega poročila, kot to trdi, že opravil. Ker nadomestilo za izdelavo otvoritvenega poročila vključuje tudi nadomestilo za prevzem prostorov, premoženja in poslov stečajnega dolžnika, po oceni pritožbenega sodišča upravitelju pripada opravljenemu delu sorazmerni del nadomestila za izdelavo otvoritvenega poročila.
odškodninska odgovornost delodajalca - objektivna odškodninska odgovornost - poškodba pri delu - verodostojna listina kot dokazno sredstvo - dvom v verodostojnost listine - prosta dokazna ocena - začetek teka zakonskih zamudnih obresti - obveznosti zavarovalnice
Pri listini o prijavi nesreče pri delu je sodišče prve stopnje na podlagi zaslišanja njenega sestavljavca (priča A.) ugotovilo, da nima (take) verodostojnosti, kot ji jo pripisuje tožena stranka. Prvič, ker A. ni bil prisoten ob sami nezgodi in zapis ni nastal na podlagi njegovega lastnega zaznavanja, in drugič, ker je izpovedal, da je pri zavarovancu tožene stranke prihajalo tudi do zahtev, da je bilo treba nesrečo opisati drugače, kot se je zgodila. Priča res ni izpovedala, da je tako zahtevo prejela tudi v tem konkretnem primeru, a je izpovedala, da se podrobnosti nezgode sploh ne spomni. Pritožbeno sodišče zato soglaša s prvostopenjskim, da kombinacija okoliščin v zvezi z nastankom interne prijave o nesreči pri delu vodi v zaključek, da ta listina ne odraža realnega stanja. Povsem nerealna je pritožbena zahteva tožene stranke, da bi moral biti tožnik pozoren na opis dogodka v tej listini, pri čemer za pritožnico ni sporno, da jo je prejel od tajnice, in to skupaj z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi. Ob takem dogodku, ki je eksistencialnega pomena, se povprečen človek pač ne ukvarja z vsako podrobnostjo sočasno prejete listine, temveč zaupa, da slednja odraža tisto, kar se je res zgodilo.
odškodninska odgovornost delodajalca - trpinčenje na delovnem mestu - mobing
Tožnik je v tem individualnem delovnem sporu vtoževal izplačilo odškodnine zaradi trpinčenja na delovnem mestu zato, ker naj bi od leta 2008 dalje (pa vse do prenehanja delovnega razmerja z dne 30. 11. 2012, do katerega je prišlo zaradi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti) delo opravljal le s polovico polnega delovnega časa oziroma ker mu tožena stranka ni odrejala dela, ki bi ustrezalo njegovi strokovni izobrazbi in delovnemu mestu, za katero je imel sklenjeno pogodbo o zaposlitvi. Zatrjeval je, da mu je tožena stranka odrejala le enostavna dela, za katera se ni zahtevala niti končana osnovna šola, tožena stranka ga je ignorirala, zaradi teh ravnanj tožene stranke je duševno trpel, poseženo pa naj bi bilo tudi v njegovo osebno dostojanstvo. Ker je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da do trpinčenja tožnika na delovnem mestu ni prihajalo in da toženi stranki ni mogoče očitati, da ni zagotovila varstva pred trpinčenjem, je tožbeni zahtevek pravilno zavrnilo. Neutemeljena je pritožbena navedba tožnika, da je do vtoževane odškodnine upravičen že zato, ker je po pridobitvi statusa invalida III. kategorije invalidnosti pričel delo opravljati s polovičnim delovnim časom. Delo s polovičnim delovnim časom, za katerega je tožnik sklenil tudi pogodbo o zaposlitvi, je bilo posledica odločbe ZPIZ.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL00001025
OZ člen 111, 111/4. ZPP člen 154. Odlok o izvedbenem prostorskem načrtu Mestne občine Kranj (2014) člen 16, 17.
projektantska pogodba - dvojček - obrazložitev stroškovne odločitve - odmera stroškov na stroškovniku - obligacija uspeha - odstop od pogodbe - učinki razvezane pogodbe - projektiranje - verzija
Navodila za razvrščanje objektov v skladu s klasifikacijo vrst objektov, na katere napotuje Uredba o klasifikaciji vrst objektov in objektih državnega pomena jasno določajo, da dvojček z enim stanovanjem, kjer ima vsako stanovanje svojo streho in lasten vhod iz pritličja, ni dvostanovanjska stavba. Tako Odlok kot Navodila zato ločujeta med dvostanovanjsko stavbo in dvojčkom, v katerem ima vsako stanovanje svoj vhod in svojo streho.
Idejne zasnove, ki jih je pripravila tožena stranka, niso bile pripravljene skladno z veljavno zakonodajo in zato gradnja na njihovi podlagi ni bila dopustna oziroma mogoča. Glede na to niti ni odločilno, ali bi gradnja bila dopustna, če bi tožena stranka en objekt preimenovala iz dvojčka v dvostanovanjski objekt, saj bi morala kot strokovnjak to vedeti oziroma poznati relevantno veljavno zakonodajo in le-tej pravočasno prilagoditi izdelano projektno dokumentacijo, česar pa ni storila oziroma ni niti trdila, da je storila. Ker tožena stranka svoje obveznosti kot projektant ni izpolnila in je tožeča stranka posledično upravičeno odstopila od pogodbe, ji je tožena stranka predujem, ki ga je prejela za izpolnitev pogodbenih obveznosti, dolžna vrniti.
Tožena stranka upravičenost do vračila koristi v pritožbi temelji na dejstvu, da je izvedenka ugotovila, da bi bil del izročenega gradiva uporaben pri snovanju drugačne gradnje oziroma pri izdelavi novega projekta. Slednje pa za ugoditev reparacijskemu zahtevku verzijske narave iz četrtega odstavka 111. člena OZ ne zadošča, saj je treba trditi in dokazati, da je tožeča stranka sporno dokumentacijo ne le prejela, temveč jo nato tudi uporabila, katero in v kakšen obsegu.
Sodna praksa pri odločanju o pravdnih stroških dopušča, da je v odločbi navedena podlaga odločitve, odmera stroškov pa je razvidna iz spisa. Tako je storilo sodišče prve stopnje tudi v konkretnem primeru, saj je na stroškovniku označilo, katere stroške je toženi stranki priznalo.
stvarna služnost - priposestvovanje stvarne služnosti - dobra vera - dobra vera pridobitelja lastninske pravice - dobra vera priposestvovalca - načelo zaupanja v zemljiško knjigo - poizvedovalna dolžnost - poštenost pridobitelja - obseg stvarne služnosti
V konkretnem primeru gre za neposredno sosednji nepremičnini, kjer stranke živijo. Ugotovljeno je, da so bile vožnje tožnikov vsem prezentne, iz fotografij kraja je jasno razvidno, da gre za enotno tlakovano pot do tožnikove hiše mimo toženkine, ki je edini dovoz, tudi jašek se dobro vidi. Ob takem dejanskem stanju v naravi ni izpolnjena poizvedovalna dolžnost s tem, da sta toženka oz. njen mož preverila podatke v zemljiški knjigi. Ocena, da bi lahko vedela oz. da bi morala vedeti, da sta kupila s služnostjo obremenjeno nepremičnino, je zato pravilna.
spor o pristojnosti - korporacijskopravni zahtevek - premoženjskopravni zahtevek - stvarna in krajevna pristojnost sodišča
Spor med strankam postopka se ni nikoli vodil kot gospodarski spor, ker glede na vrsto tožbenega zahtevka za to ni bilo procesne podlage. Takšne procesne podlage ni niti sedaj glede na predmet tožbenega zahtevka, pri katerem gre za obligacijsko pravni zahtevek in ne korporacijsko pravni zahtevek, za presojo katerega se bi uporabljalo pravo gospodarskih družb.
Ker spora ni mogoče umestiti niti med druge spore, ki štejejo za gospodarske spore, gre lahko le za spor o premoženjskopravnem zahtevku, o katerem je glede na vrednost spornega predmeta (do 20.000,00 EUR) pristojno za sojenje okrajno sodišče. Po določbi prvega odstavka 46. člena ZPP je, če ni z zakonom določena izključna krajevna pristojnost kakšnega drugega sodišča, za sojenje pristojno sodišče, ki je splošno krajevno pristojno za toženo stranko. Po določbi prvega odstavka 47. člena ZPP je za sojenje je splošno krajevno pristojno sodišče, na območju katerega ima tožena stranka stalno prebivališče.
Tudi Navodila za razvrščanje objektov v skladu s klasifikacijo vrst objektov, na katere napotuje Uredba o klasifikaciji vrst objektov in objektih državnega pomena jasno določajo, da dvojček z enim stanovanjem, kjer ima vsako stanovanje svojo streho in lasten vhod iz pritličja, ni dvostanovanjska stavba. Tako Odlok kot Navodila zato po oceni višjega sodišča ločujeta med dvostanovanjsko stavbo in dvojčkom, v katerem ima vsako stanovanje svoj vhod in svojo streho.
Odločilno je, da idejne zasnove, ki jih je pripravila tožena stranka, niso bile pripravljene skladno z veljavno zakonodajo in zato gradnja na njihovi podlagi ni bila dopustna oziroma mogoča. Glede na to niti ni odločilno, ali bi gradnja bila dopustna, če bi tožena stranka en objekt preimenovala iz dvojčka v dvostanovanjski objekt, kot je to trdila v pritožbi, saj bi morala kot strokovnjak to vedeti oziroma poznati relevantno veljavno zakonodajo in le-tej pravočasno prilagoditi izdelano projektno dokumentacijo, česar pa ni storila oziroma ni niti trdila, da je storila. Ker tožena stranka svoje obveznosti kot projektant ni izpolnila in je tožeča stranka posledično upravičeno odstopila od pogodbe, ji je tožena straprojektannka predujem, ki ga je prejela za izpolnitev pogodbenih obveznosti, dolžna vrniti.
Tožena stranka je upravičenost do vračila koristi v pritožbi temeljila na dejstvu, da je izvedenka ugotovila, da bi bil del izročenega gradiva uporaben pri snovanju drugačne gradnje oziroma pri izdelavi novega projekta. Slednje pa za ugoditev reparacijskemu zahtevku verzijske narave iz četrtega odstavka 111. člena OZ ne zadošča, saj je treba trditi in dokazati, da je tožeča stranka sporno dokumentacijo ne le prejela, temveč jo nato tudi uporabila, katero in v kakšen obsegu.
Res je, da natančna odmera stroškov iz same odločbe ni razvidna, vendar sodna praksa pri odločanju o pravdnih stroških dopušča, da je v odločbi navedena podlaga odločitve, odmera stroškov pa je razvidna iz spisa. Tako je storilo sodišče prve stopnje tudi v konkretnem primeru, saj je na stroškovniku označilo, katere stroške je toženi stranki priznalo. Zato je imela tožena stranka možnost preizkusiti končni znesek priznanih stroškov in v pritožbi tudi konkretno nasprotovati priznanju določenih stroškov, česar ni storila.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog
Okoliščina, da je tožnik na podlagi odpovedane pogodbe o zaposlitvi opravljal naloge, ki so v zvezi z izvrševanjem (izvornih ali prenesenih) pristojnosti tožene stranke (občine), ki tudi od odpovedi dalje še vedno obstajajo, ne pomeni, da je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga nezakonita. Občina mora namreč opravljati svoje z zakonom ali drugimi akti predpisane pristojnosti. Sprememba organizacije je dopusten poslovni razlog. Delodajalec lahko spremeni organizacijo dela na način, kot je to storila tožena stranka, z ukinitvijo oddelka in delovnih mest, s formiranjem novih delovnih mest in z določitvijo drugačnih izobrazbenih pogojev. Tožena stranka je tudi dokazala, da zahtevana izobrazba za zasedbo novih delovnih mest ni bila določena šikanozno - z namenom, da tožnik tega pogoja ne bi izpolnjeval, ampak zato, ker so to narekovale spremenjene potrebe delovnega procesa.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neuspešno opravljeno poskusno delo
Zakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela je odvisna od presoje, ali je v odpovedi pisno obrazložen dejanski razlog za odpoved in od presoje utemeljenosti ocene neuspešno opravljenega poskusnega dela. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je izpodbijana odpoved s tega vidika dovolj in ustrezno obrazložena in ne dopušča dvoma o tem, da je bila odpoved poslana zaradi ocene delodajalca, da je tožnikovo poskusno delo bilo neuspešno. Tožena stranka je v odpovedi obrazložila, da tožnik v času poskusnega dela ni dosegal pričakovanj glede vodenja in izvajanja procesa zunanje trgovine in nabave. S strani tožene stranke je bilo pričakovano večje prizadevanje tožnika pri pridobivanju novih kupcev in vodenja prodaje z obstoječimi kupci, pri čemer je izpostavila tudi, da niso bili pripravljeni marketinški plani za sporno leto, da se pogodbe s kupci za to leto niso sklenile, da se ni dokončno uredil arhiv kupoprodajnih pogodb, in da celoten oddelek, katerega vodja je bil tožnik, ni zaživel kot enoten tim, ker tožnik ni deloval dovolj povezovalno.
Ugotovitve, da toženka iz poslovnih razlogov v razumnem času ne more izplačati tožnikovega zahtevka, nikakor ni mogoče interpretirati v smeri tožnikove odpovedi zahtevku. To razlogovanje pritožbe je nejasno in nekonkretizirano, saj iz dogovora tožnikova odpoved zahtevku ne izhaja. Celo nasprotno, zadnji odstavek dogovora, s katerim se je toženka zavezala, da tožnikovi izvršbi ne bo oporekala, kaže na njeno jasno zavedanje, da je dolžna obveznost izpolniti.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSM00004546
SPZ člen 92, 92/2.. ZFPPIPP-UPB8 člen 267.. ZPP člen 306, 314.. ZZK-1 člen 5, 6, 7, 243, 243/1.
prodaja (nepremičnine) - ničnost kupoprodajne pogodbe - ugotovitveni tožbeni zahtevek - nedopusten nagib - pravica stečajnega dolžnika odstopiti od vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe - vrnitveni zahtevek - izbrisna tožba - pasivna legitimacija - temeljna načela zemljiške knjige - načelo dobre vere in zaupanja v zemljiško knjigo - začetek učinkovanja vpisov v zemljiško knjigo - publicitetni učinek vpisa v zemljiško knjigo - vpis plombe v zemljiški knjigi - zaznamba izbrisne tožbe - učinkovanje sodne odločbe med strankami - zmotna uporaba materialnega prava
V zvezi z razlago navedene določbe, pritožbeno sodišče pojasnjuje, da je potrebno pri presoji vprašanja pasivne legitimacije pri izbrisni tožbi, po prepričanju sodišča druge stopnje, predvsem izhajati iz temeljnih načel zemljiške knjige. Temeljno načelo začetka učinkovanja vpisov (5. člen ZZK-1), ki ureja trenutek učinkovanja vpisa v zemljiško knjigo, namreč določa, da vpisi pravic in pravnih dejstev v zemljiški knjigi učinkujejo od trenutka, ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo predlog za vpis, oziroma ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo listino, na podlagi katere o vpisu odloča po uradni dolžnosti, če ta zakon ne določa drugače. Ker torej oblikovalni učinki vpisov nastopijo že z vložitvijo predloga (7. člen ZZK-1), je (lahko) izbrisni zahtevek utemeljen tudi v primeru, ko neveljavna vknjižba še ni realizirana.
Že na podlagi vpisane plombe začnejo učinkovati publicitetni učinki vpisa (6. člen ZZK-1) in s tem načelo zaupanja. Zato bi bil tožnik, ki uveljavlja materialnopravno neveljavno vknjižbo, brez pravnega varstva, če ne bi mogel že fazi, ko vknjižba lastninske pravice še ni bila realizirana, uveljaviti izbrisnega zahtevka in predlagati zaznambe izbrisne tožbe, ki varuje tožnika pred neugodnimi učinki načela zaupanja.
pridobitev lastninske pravice na podlagi priposestovanja - predmet kupoprodajne pogodbe - posest in uporaba - nove parcele - družbena lastnina - pravica uporabe in lastninjenje nepremičnin v družbeni lastnini
Ni odločilno, kdo je v zemljiški knjigi vknjižen kot imetnik pravice uporabe, ampak, glede na to, da se je prenos pravice uporabe lahko odvijal tudi izvenknjižno, kdo je bil ob uveljavitvi ZLNDL dejansko (resnično) imetnik te pravice.
Čeprav je zemljišče po nakupu v prešlo v družbeno lastnino in je na njem pridobila pravico uporabe občina, je 7. člen ZPLP določal, da prejšnji lastnik zemljišča uporablja to zemljišče vse do dneva, dokler občinski upravi organ ne izda odločbe, s katero odloči, da mora zemljišče izročiti občini, ZSZ, ki je nadomestil ZPLP, pa je določil, da občina na zemljišču, ki je postalo družbena lastnina, pridobi le pravico upravljanja, ne pa pravice uporabe. Odločbe, s katero bi tožnikom naložilo, da ji zemljišče izročijo v smislu določb 7. člena ZPLP ali določbe 13. člena ZSZ, občina ni nikoli izdala. Tožniki so tako sporno zemljišče ves čas uporabljali oziroma na njem imeli pravico uporabe v smislu določb ZPLP in ZSZ.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00000714
ZIZ člen 272, 272/1, 272/2. SPZ člen 118, 118/4, 118/5.
začasna odredba v zavarovanje nedenarne terjatve - pogoj za izdajo začasne odredbe - naloge upravnika - nov upravnik
Upravnik je tisti na katerega se etažni lastniki obrnejo v primeru kakršnihkoli težav, v konkretnem primeru izliva vode iz cevi in nedelovanje ogrevanja. Slednje zahteva nujno popravilo, saj bi v nasprotnem primeru lahko prišlo do velike premoženjske škode (zamrznitev vode) in škode na zdravju ljudi. Upravnik je dolžan ukrepati (npr. sklicati nadzorni odbor, ...), vendar za vse posege oziroma popravila potrebuje zadostno soglasje etažnih lastnikov. V konkretnem primeru tega ne bi dobil, saj so etažni lastniki (ki imajo več kot 3/4 delež po solastniških deležih) trdili in s stopnjo verjetnostjo tudi dokazali, da tožena stranka ni več njihov upravnik, saj so ji odpovedali pogodbo in izbrali novega upravnika. Dejstvo nemožnosti sodelovanja med etažnimi lastniki in toženo stranko pa nenazadnje izhaja iz trditev tožene stranke v ugovoru zoper sklep o izvršbi, ko je navedla, da etažni lastniki pri popravilu cevi z njo niso hoteli sodelovati. Tako stanje ni pravno varno oziroma ne zagotavlja nemotenega obratovanja stavbe v etažni lastnini, posledično pa obstaja grožnja za nastanek tako premoženjske škode, kot celo škode za zdravje in življenje ljudi.
pogodba o razdružitvi solastnega premoženja - ugotovitvena tožba - pravni interes za ugotovitveno tožbo - delno zavrženje tožbe - ugotovitev obstoja pravice ali pravnega razmerja - ugotovitev dejstev
Tožnici sta z zavrženim delom tožbe uveljavljali ugotovitev pravnega razmerja, katerega vsebina je s strani pravnega prednika druge tožnice in toženca dano soglasje za legalizacijo objektov, zato v tem delu ne gre za ugotovitev o obstoju dejstev, kot to zmotno meni prvo sodišče. Takšen tožbeni zahtevek je v skladu z določbo prvega odstavka 181. člena ZPP dopusten. Tožnici sta tudi verjetno izkazali, da jima bo uspeh v pravdi odprl možnost, da bosta lahko uveljavili kakšno pravico ali korist, ki jima jo zagotavlja zakon, pa je brez pravde ne moreta doseči.
URS člen 22.. ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-5.. ZPP člen 237, 241, 339, 339/2, 339/2-18.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neuspešno opravljeno poskusno delo - bistvena kršitev določb postopka - pravica do izjave - možnost obravnavanja - zavrnitev dokaznega predloga - prisilni privod
Očitek bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP je utemeljen. S tem, ko je sodišče zavrnilo izvedbo dokazov, ki jih je predlagala tožena stranka, je kršilo njeno pravico do izjave o pravno odločilnih dejstvih.
Dejstvo, da so bile priče pravilno vabljene in niso pristopile na obravnavo, ne more iti v škodo toženi stranki. Sodišče bi lahko ukrepalo v skladu z 241. členom ZPP v povezavi z 237. členom ZPP (odreditev prisilnega privoda priče). Zato je nepravilen zaključek sodišča prve stopnje, da dejstvo, da priče, ki jih je predlagala tožena stranka in so zaposlene pri toženi stranki niso pristopile na narok, kaže na to, da tožena stranka, na kateri je bilo dokazno breme glede obstoja odpovednega razloga, svojih trditev ni uspela dokazati.