vznemirjanje lastninske pravice - parkiranje kot vznemirjanje lastninske pravice - pravica do izvedbe dokaza - pravica do izjave - delna sodna poravnava - vsebina sodne poravnave - dogovor o uporabi nepremičnine - pravni naslov za uporabo nepremičnine - dogovor o uporabi solastne nepremičnine - prepoved reformatio in peius - primernost dokaza - ogled
Predlagan ogled na kraju samem ni primeren dokaz za ugotavljanje, kje sta v preteklosti toženca parkirala avtomobile. Situacije, ki ne obstaja več, se ne da dokazovati z ogledom. Razen tega mora biti ogled na kraju samem vnaprej razpisan in so o njem obveščene stranke, zato je iluzorno pričakovati, da bi toženca avtomobile parkirala tako, kot tožnika zatrjujeta, da jih parkirata, toženca pa to zanikata. Pričo B. B. pa naj bi sodišče po predlogu tožeče stranke zasliševalo o tem, da mu je prvi toženec grozil, če ga še enkrat vidi na dvorišču in da je prvi toženec delal luknje na strehi zimskega vrta. Ti dejstvi pa za razsojo v tej zadevi nista relevantni.
Sklenjena "delna sodna poravnava" glede na svojo vsebino ne predstavlja sodne poravnave. Sodna poravnava je izvršljiv dogovor pravdnih strank (lahko tudi drugih, v poravnavo vključenih oseb), kar pa predmetna "delna sodna poravnava" ni. Glede na to, da je šlo za sporazum strank, sklenjen pred sodiščem tekom postopka, je treba vsebino "delne sodne poravnave" upoštevati kot priznana dejstva. To pomeni, da sklenjen dogovor zavezuje pravdni stranki in sodišče, pred katerim sta ga sklenili. Zato dogovor, da lahko toženca uporabljata garažo, zavezuje, dokler ne bo prišlo do razdružitve solastninske skupnosti, to je do dokončanja že sproženega postopka za razdelitev solastnine. Toženca imata tako pravni naslov za uporabo garaže.
Obveznost tožene stranke je bila denarna obveznost. Dejstvo, da sta stranki dogovorili možnost plačila kupnine s kompenzacijo izročitve štirih stanovanj, ne pomeni spreminjanja predmeta obveznosti tožene stranke. Obveznost je bila vseskozi denarna, kar iz citiranih pogodbenih določb jasno izhaja. Možnost izročitve predmetnih stanovanj predmeta obveznosti ne spreminja. Sodišče prve stopnje narave zaveze sicer ni posebej opredeljevalo, po prepričanju višjega sodišča pa gre pri možnosti izročitve štirih stanovanj za fakultativno obveznost
izvedensko mnenje - izvedensko mnenje kot dokaz - izvedensko mnenje, ki ga pridobi stranka - strankine navedbe - dokazovanje z izvedencem
Tožena stranka z uporabo izvedeniškega mnenja ni soglašala, zato mnenja ni mogoče uporabiti kot dokaz v postopku v smislu določila 243. člena ZPP, ampak le kot navedbo tožeče stranke, torej kot trditve o pravnorelevantnih dejstvih.
ZST-1 člen 16, 36, 36/1, 37. ZST-1 tarifna številka 1112. . ZPP člen 158.
delni umik tožbe - umik tožbe pred razpisom naroka za glavno obravnavo - vrnitev dela plačane sodne takse - pravdni stroški po umiku tožbe
Tožeča stranka je del tožbenega zahtevka v znesku 6.080,04 EUR umaknila zaradi neutemeljenosti, del pa zato, ker je tožena stranka po vložitvi tožbe izpolnila tožbeni zahtevek. Zato ni mogoče šteti, da je v tej pravdi uspela s celotnim vtoževanim zneskom v višini 10.535,68 EUR, ampak z zneskom, ki predstavlja razliko do 6.080,04 EUR, to je v znesku 4.455,46 EUR. Ker je po vložitvi tožbe (oziroma po ugovoru) ta znesek tožena stranka tožeči poravnala, ta pa je umaknila tožbo še pred razpisom naroka za glavno obravnavo, količnik za odmero takse od tega zneska po tarifni številki 1112 ZST-1 znaša 1.
Skladno z določilom 37. člena ZST-1, upoštevajoč določilo prvega odstavka 36. člena istega zakona pa je tožeča stranka upravičena do povrnitve določenega dela plačane sodne takse (t.j. 2 x 153,00 EUR), saj je tožbo umaknila pred razpisom naroka za glavno obravnavo.
nova odmera preživnine - povečane potrebe otroka - potrebe upravičenca in možnosti zavezanca - spremenjene okoliščine
Preživnina mora zajemati stroške življenjskih potreb otroka, zlasti stroške bivanja, hrane, oblačil, obutve, varstva, izobraževanja, vzgoje, oddiha, razvedrila in drugih posebnih potreb otroka. Zakonske določbe pri določitvi preživnine narekujejo vrednotni (ne pa računski oziroma matematični) pristop, po katerem je potrebno med pravno relevantnimi dejstvi (potrebe otroka, preživninske zmožnosti očeta in matere) vzpostaviti vrednotno ravnotežje. Potrebe in zmožnosti so ob vzpostavitvi vrednotnega sistema soodvisne.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00000017
ZFPPIPP člen 131, 131/1, 131/2, 221b, 221b/2, 221b/4. ZIZ člen 38, 38/5. ZPP člen 337, 337/1, 350, 350/2.
poenostavljena prisilna poravnava - odločanje o predlogu za izvršbo - izjema od prepovedi dovolitve izvršbe proti insolventnemu dolžniku - pravni učinek - judikatne terjatve - pritožbena novota - zmotna uporaba materialnega prava - procesna predpostavka - povrnitev stroškov pritožbenega postopka - končni uspeh - potrebni stroški
V fazi odločanja o dovolitvi izvršbe presoja, ali bo morebitna potrjena poenostavljena prisilna poravnava imela učinek na izterjevano terjatev, ni pravno pomembna. Bistvenega pomena v tej fazi postopka je le vprašanje, ali že začet postopek poenostavljene prisilne poravnave nad dolžnikom predstavlja procesno oviro, zaradi katere izvršba določene terjatve zoper dolžnika ni dovoljena.
Ker izvršbe zoper dolžnika, nad katerim je v teku postopek poenostavljene prisilne poravnave, praviloma ni mogoče dovoliti, mora upnik na dejstvo, da gre v konkretnem primeru za izjemo od splošnega zakonskega pravila, opozoriti že v predlogu za izvršbo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00000233
ZPP člen 447. OZ člen 346. ZDen člen 72.
procesni sklep - postopek v sporu majhne vrednosti - nedovoljena pritožba - nadomestilo zaradi nezmožnosti uporabe podržavljenega premoženja - zastaranje terjatve - petletni zastaralni rok - odločba o denacionalizaciji - objektivna sprememba tožbe
Če poseben sklep sploh ne bi smel biti izdan in stranka zoper tako odločitev sploh nima posebnega pravnega sredstva, to ne pomeni, da ga ima sedaj, ko je izdana končna odločba.
Ne glede na to, da je tožnik kot skrbnik zapuščine in kot eden izmed dedičev imel pravico uveljavljati terjatev zapustnice, tega ni mogel storiti tako, kot je to storil, namreč z zahtevkom, da tožena stranka terjatev plača njemu, ne da bi natančno izkazal, kakšen delež mu kot enemu izmed dedičev gre. Tožena stranka pa ima prav, da je objektivna sprememba tožbe, torej sprememba zahtevka, da naj tožena stranka plača sporno terjatev v zapuščino, storjena več kot pet let po pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji, torej po izteku zastaralnega roka.
ZPP člen 108, 108/1, 108/5, 117, 117/2, 117/4, 120, 120/1, 180, 180/1, 337, 337/1, 366a, 366a/2. ZIZ člen 62, 62/2.
dopolnitev tožbe po izvršilnem postopku na podlagi verodostojne listine - zavrženje nedopolnjene tožbe - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - prepozen predlog za vrnitev v prejšnje stanje - dovoljenost predloga za vrnitev v prejšnje stanje - oprava zamujenega procesnega dejanja - nedovoljene pritožbene novote
Tožeča stranka je dokazala odsotnost iz RS za obdobje od 15. 8. 2016 do 3. 11. 2016, predlog za vrnitev v prejšnje stanje pa je vložila 19. 12. 2016, kar je nedvomno po poteku 15 dnevnega roka od prenehanja razloga za zamudo roka (drugi odstavek 117. člena ZPP). Pritožbene navedbe, da je bila odsotna iz RS tudi od 3. 11. 2016 do 6. 12. 2016 so prepozne (prim. prvi odstavek 337. člena ZPP), saj bi jih morala tožeča stranka, da bi bil njen predlog za vrnitev v prejšnje stanje pravočasen, zatrjevati in dokazati že v samem predlogu.
Predlog za vrnitev v prejšnje stanje tožeče stranke ni dovoljen. Tožeča stranka ga je namreč vložila zaradi zamude roka za dopolnitev tožbe, zato bi morala obenem z vložitvijo predloga, opraviti tudi zamujeno procesno dejanje (četrti odstavek 117. člena ZPP), v konkretnem primeru dopolniti tožbo, česar ni storila.
ZST-1 člen 1, 1/3, 12, 12/2, 12/5, 12a, 12a/2, 12a/3, 12a/4, 12b, 12b/1. ZUPJS člen 51. ZPP člen 108, 108/5.
oprostitev plačila sodne takse - dopolnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse - nepopoln predlog za oprostitev plačila sodne takse - poziv na dopolnitev nepopolnega predloga za oprostitev plačila sodnih taks - poprava predloga za oprostitev plačila sodnih taks - izjava prosilca o premoženjskem stanju - zavrženje nepopolnega predloga za oprostitev plačila sodnih taks - premoženjsko stanje stranke in njenih družinskih članov
V predlogu za oprostitev plačila sodne takse mora stranka navesti le podatke o materialnem stanju stranke ter njenih družinskih članov, o katerih se ne vodijo zbirke podatkov iz 51. člena ZUPJS in tudi v tem primeru jih lahko sodišče, če dvomi v njihovo resničnost, po uradni dolžnosti preveri.
ZPP člen 212, 337, 337/1. ZST-1 člen 1, 1/3, 11, 11/3, 11/4, 11/5.
oprostitev plačila sodne takse - ogrožanje dejavnosti pravne osebe zaradi plačila sodne takse - pritožbene novote - trditveno in dokazno breme
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da tožena stranka izkazuje presežek kratkoročnih sredstev nad kratkoročnimi obveznostmi v višini 113.643,00 EUR, da nima blokiranih transakcijskih računov, in da je imela v letu 2016 prilive na transakcijske račune v znesku 105.983,00 EUR, pozitivno razliko v znesku 11.518,00 EUR v letu 2016 ter prilive v zadnjem tromesečju. Pritožbene trditve, da razpoložljiva denarna sredstva potrebuje za kritje tekočega poslovanja, pa so prepozne. Zato tudi po oceni pritožbenega sodišča tožeča stranka ni dokazala, da ne razpolaga z zadostnimi sredstvi, s katerimi lahko izpolni taksno obveznost brez ogrožanja svoje dejavnosti.
rok za plačilo takse - sklep o zavrženju pritožbe - prepozna pritožba - predlog za odlog plačila sodne takse - zavrnitev predloga za odlog ali oprostitev plačila sodnih taks - nov tek roka - opozorilo stranki
Ker tretji odstavek 14a. člena ZST-1 varuje rok za plačilo sodne takse zgolj vložniku, ki je ob vložitvi predloga za taksno razbremenitev lahko pričakoval, da bo njegov predlog vplival na že izdani plačilni nalog, po argumentu podobnosti ni mogoče zaključiti, da bi bil rok za plačilo sodne takse lahko varovan v primeru, ko stranka prepozno vloži pritožbo zoper sklep, s katerim je sodišče zavrnilo njen predlog za odlog plačila sodne takse.
Nepravočasna pritožba ne more povzročiti spremembe oziroma razveljavitve odločitve o zavrnitvi predloga. Posledično na njeni podlagi tudi ni mogoče doseči novega roka za plačilo sodne takse, za kar se v obravnavanem primeru smiselno zavzema pritožnica.
ZPP člen 392, 393, 393/5, 398, 399, 400. OZ člen 1050, 1051, 1051/1.
sodna poravnava - tožba za razveljavitev sodne poravnave
Ker je sodna poravnava akt, ki temelji izključno na dispoziciji skleniteljev, zaradi zmote in zvijače tako ni moč zahtevati razveljavitve zgolj posameznega dela poravnave, v kolikor ni ta samostojen in popolnoma neodvisen od drugih delov.
zaseg predmetov v kazenskem postopku - vložitev obtožnice
Pritožba pooblaščenca ima namreč prav, da gre pri zasegu predmetov v kazenskem postopku po določbah 220. člena ZKP za dejanje, ki ga je mogoče opraviti v fazi preiskave in ne v fazi obtožbe, v kateri se sedaj nahaja kazenska zadeva zoper obdolženega N.B..
ZDSS-1 v prvem odstavku 73. člena določa, v primeru, če je tožba vložena zoper upravni akt, mora obsegati poleg sestavin, ki jih mora imeti vsaka vloga, tudi navedbo upravnega akta, zoper katerega je tožba vložena, tožbene razloge in zahtevek. Tožbi je treba priložiti tudi upravni akt v izvirniku ali overjenem prepisu. Ker vložnica ni ravnala skladno z zahtevo sodišča po dopolnitvi vloge, saj sodišču ni posredovala izpodbijane dokončne odločbe, je sodišče prve stopnje njeno vlogo na podlagi petega odstavka 108. člena ZPP utemeljeno kot nepopolno zavrglo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00000175
ZPP člen 411, 411/1. ZZZDR člen 106. ZIZ člen 272, 272/2.
začasne odredbe v družinskih sporih - pogoji za izdajo začasne odredbe v družinskih sporih - izdaja regulacijske začasne odredbe - sprememba ureditve stikov - izkaz verjetnosti obstoja terjatve - ogroženost otroka - nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali znatno otežena - uveljavitev terjatve v tujini
Okoliščine, da je nasprotna udeleženka ruska državljanka, da je tam sedaj poročena in bo (oziroma je) rodila otroka, da ima v Rusiji starše in stanovanje, mladoletnemu A. ne predstavljajo nobene nevarnosti. Tudi sama okoliščina, da je v letu 2012 nasprotna udeleženka dečka brez predlagateljevega soglasja zadržala v Rusiji, na nevarnost pet let kasneje ne kaže, skupaj z drugimi relevantnimi okoliščinami pa je bila že v pravnomočno zaključenem postopku zaradi zaupanja A. v varstvo in vzgojo, določitve preživnine in stikov skrbno pretresena.
V prehodnem obdobju od 1. 1. 2013 do 31. 12. 2019 pridobi zavarovanec pravico do starostne pokojnine ob dopolnjenih 20 letih pokojninske dobe pod pogojem starosti, določenim v tretjem odstavku 27. člena ZPIZ-2. V letu 2014 je tako pridobil to pravico zavarovanec, ki je dopolnil 20 let pokojninske dobe in 64 let starosti. Pogoj starosti in pokojninske dobe sta določena kumulativno, kar pomeni, da mora zavarovanec za priznanje pravice izpolnjevati oba pogoja hkrati. Tožnik ne izpolnjuje pogoja starosti. Do dneva vložitve zahtevka je dopolnil 58 let starosti ne pa potrebnih 64 let starosti v letu 2014, ki se zahteva za priznanje pravice do sorazmernega dela starostne pokojnine.