Prava retroaktivnost je dovoljena samo, če je to določeno v zakonu. Dovoljena je, če gre za posamezne določbe zakona, če je to nujno zaradi javne koristi ter če ne posega v pridobljene pravice in obveznosti posameznikov.
Prehodne in končne določbe ne določajo, da bi se pravna razmerja med Skladom in upravičencem do pridobljenih sredstev urejala za nazaj po spremenjeni zakonodaji, zato je treba upoštevati veljavno zakonodajo v času sklenitve pogodbe, ki pa ni določala upravnega postopka za odvzem pravice do pridobljenih sredstev.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00002846
ZKP člen 394, 394/1.. KZ-1 člen 186, 186/1.
kaznivo dejanje neupravičena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog - kazenska sankcija - olajševalne in obteževalne okoliščine - zaporna kazen - višina kazni - direktni naklep - zahteva za izločitev predsednika senata
V prvostopenjski sodbi izrečena zaporna kazen je po oceni pritožbenega sodišča, ob pravilnem upoštevanju vseh obteževalnih in olajševalnih okoliščin, kot pravilno navaja pritožba, prenizka. Količina droge in način storitve kaznivega dejanja sta narekovala zvišanje zaporne kazni. Da vrsta in višina kazenske sankcije nista in ne smeta biti predmet razprave med tožilcem in sodnikom na predobravnavnem naroku, pa tudi ne kasneje, saj sme sodišče svojo odločitev o kazenski sankciji predstaviti šele z razglasitvijo sodbe, to je po tem, ko je izreklo, da je obdolženec kriv storitve kaznivega dejanja. Pritožbeno sodišče o sodni taksi kot strošku pritožbenega postopka ni odločilo, ker se sodna taksa odmeri le, kadar se zavrne ali zavrže pritožba zoper sodbo, če je pritožbo vložil obdolženec ali nekdo drug v njegovem imenu (prvi odstavek 3. člena Zakona o sodnih taksah).
ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-1, 118, 131, 159, 161, 162.. ZUTD člen 140.. OZ člen 169, 190, 193.
redna odpoved pogodbe iz poslovnega razloga - sodna razveza - denarno povračilo - nadomestilo plače - regres za letni dopust - dolžnikova zamuda
Sodišče prve stopnje je pravilno razlogovalo, da je reparacijski zahtevek (zahtevek za priznanje pravic za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja) po naravi podoben zahtevku za povračilo škode ter se pri tem ustrezno sklicevalo na 169. člena OZ, da je oškodovanec upravičen do odškodnine v znesku, ki je potreben, da postane njegov položaj takšen, kakršne bi bil, če ne bi bilo škodljivega dejanja. Tožnica je zato upravičena do plačila plač in drugih prejemkov iz delovnega razmerja (pri čemer posebej izpostavlja regres za letni dopust), kot da bi v času nezakonitega prenehanja delovnega razmerja dejansko delala. To ne velja le za glavne, ampak tudi za stranske terjatve iz delovnega razmerja. To pomeni, da tožena stranka ni mogla priti v zamudo s plačilom prejemkov iz delovnega razmerja kdaj kasneje, pač pa takoj naslednji dan po njihovi zapadlosti. Za presojo nastanka zamude s plačilom torej ni odločilno, da tožnica v času nezakonitega prenehanja delovnega razmerja dejansko ni delala, temveč je dosegla priznanje delovnega razmerja na sodišču.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00002135
OZ člen 131, 131/1, 131/2. ZPP člen 7, 212.
odškodninska odgovornost - objektivna ali krivdna odgovornost - krivdna odgovornost - sprehajalne poti - razpravno načelo
Ne glede na krivdo se skladno z drugim odstavkom 131. člena OZ odgovarja za škodo od stvari ali dejavnosti, iz katerih izvira večja škodna nevarnost za okolico. Hoja ni taka dejavnost. Pa tudi sprehajalna površina, čeprav morda slabo vzdrževana in neurejena, ni stvar, iz katere bi izvirala neobičajno velika nevarnost za nastanek hujše škode. Zato pride v poštev le subjektivna odškodninska odgovornost toženk.
V pravdnem postopku pravica strank do dokazovanja ni neomejena. Velja razpravno načelo: sodišče lahko ugotavlja le tista dejstva, ki jih zatrjujejo pravdne stranke, in le z dokazi, ki jih predlagajo stranke
ZPP člen 13, 206, 206/1, 206/1-1. ZFPPIPP člen 22, 22/2.
prekinitev postopka - predhodno vprašanje - stečajni dolžnik - izločitvena pravica v stečajnem postopku - izločitvena pravica na nepremičnini - prerekanje izločitvene pravice s strani upnika
V zadevi IX Pg 568/2013 ne sodelujeta tožnika, zato zaradi subjektivnih mej pravnomočnosti, sodba ne bo imela neposrednega vpliva na obravnavano zadevo, če bo tožbenemu zahtevku ugodeno. Tudi če bo tožbeni zahtevek v zadevi IX Pg 568/2013 zavrnjen, bosta tožnika morala v tem postopku dokazati obstoj lastninske pravice na nepremičnini, ker se v zadevi IX Pg 568/2013 ne ugotavlja lastninska pravica tožnikov. Ali povedano drugače: zavrnitev tožbenega zahtevka v zadevi IX Pg 568/2013 ne pomeni, da sta tožnika lastnika nepremičnine in da je njun tožbeni zahtevek zato utemeljen. Toženec je v stečajnem postopku (podredno) prijavil denarno terjatev, kar pomeni, da bo nepremičnina v primeru neobstoja izločitvene pravice tožnikov del stečajne mase in se bo v tem primeru nepremičnina porabila za poplačilo upnikov. Stečajna upraviteljica je priznala tožnikoma izločitveni zahtevek, kar pa za ta postopek ni odločilno, ker je terjatev prerekal toženec kot upnik v stečajnem postopku, zato sta tožnika v skladu z (že citiranimi) določbami ZFPPIPP morala zoper toženca vložiti tožbo na ugotovitev obstoja lastninske pravice.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00004523
ZDR člen 184, 200. OZ člen 131, 131/1. ZVZD-1 člen 5, 7, 7/2, 9. Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih člen 92.
Tožnik se je poškodoval pri zapiranju pokrova zabojnika. Sodišče prve stopnje je zaključilo, da je tožnik prispeval k nastanku škodnega dogodka v obsegu 75 %. Tožnik je sicer res lahko prvo toženo stranko seznanil z omejitvami in delo v skrajnem primeru tudi odklonil, vendar mu zaradi tega ni mogoče očitati soodgovornosti za nastali škodni dogodek, do katerega je prišlo, ker prvo tožena stranka ni poskrbela, da tožnik ne bi opravljal nalog, ki jih glede na svoje omejitve iz invalidske odločbe ne more. Na to ne vpliva ugotovitev sodišča prve stopnje, da tožnika v nobeno opravilo nihče ni silil, saj se s tem prvo tožena stranka kot delodajalec ne more razbremeniti odgovornosti za morebitno škodo, ki delavcu pri delovnem opravilu nastane. Enako tožniku ni mogoče očitati, da je prispeval k nastanku škodnega dogodka, ker bi lahko koga od sodelavcev prosil za pomoč pri posameznih opravilih. Organizacija dela na način, da mora delavec redno ali celo pogosto za pomoč prositi druge delavce, ni ustrezna, saj mora delodajalec poskrbeti, da delavec opravlja le tisto delo, ki ga zmore. Zato ta okoliščina ne more biti odločilna pri presoji delavčevega soprispevka k nastanku škodnega dogodka. Po presoji pritožbenega sodišča tožnik k nastanku škodnega dogodka ni prispeval, zato sta toženi stranki tožniku zanj v celoti odgovorni.
kaznivo dejanje nasilja v družini - dejanski opis kaznivega dejanja
Opis kaznivega dejanja nasilja v družini po prvem odstavku 191. člena KZ-1 je zajemal obdobje od leta 2007 do 6. 9. 2012. Edini trije konkretizirani dogodki so bili iz leta 2007, ko kaznivo dejanje nasilja v družini še ni bilo uzakonjeno. Posamezna izvršitvena ravnanja iz leta 2007 po opisu predstavljajo kvečjemu kazniva dejanja ogrožanja varnosti oziroma grožnje po 135. členu KZ-1B, za katera je kazenski pregon že zdavnaj zastaral.
spregled pravne osebnosti - premoženje družbe - dokazno breme
Tožnica je dokazala, da je toženec dejansko in dobesedno (fizično) prejel denar v roke sam kot družbenik oziroma preko zaposlenega v družbi, prejeti zneski pa se nato niso izkazali kot prihodek družbe. Toženec bi lahko izkazal, da je prejeti denar "usmeril" v družbo, torej da denar ni ostal dejansko in fizično v njegovi sferi in posledično bi izkazal, da premoženja družbe, katerega družbenik je bil, ni štel kot svoje lastno premoženje.
Banka je dolžna z uporabo legitimacijske kartice oziroma na drug zanesljiv način preveriti identiteto nalogodajalca in drugim osebam (razen imetniku transakcijskega računa oziroma pooblaščeni osebi imetnika transakcijskega računa) izplačila z računa ne bi smela opraviti. Da bi se lahko oprostila oziroma delno oprostila odgovornosti za nastalo škodo bi morala izkazati, da je razlog za nastalo škodo zunanji dogodek oziroma ravnanje nalogodajalca zunaj okvira dejavnosti, ki jo opravlja in s tem zunaj sfere njenega rizika, tako da nastanka škode ne bi mogla niti pričakovati niti preprečiti.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00001726
KZ-1 člen 86, 86/1, 300, 300/1. ZKP člen 277, 277/1, 277/1-1, 437, 437/1. ZIKS-1 člen 202, 202/3, 202/3-1, 214, 214/1, 214/2, 235, 235/1, 235/4, 240.
kaznivo dejanje napada na uradno osebo, ko opravlja naloge varnosti - zakonski znaki kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - pravosodni policist - oseba, ki opravlja naloge v zvezi z izvrševanjem kazenskih sankcij - pooblaščena uradna oseba
Temeljna naloga pravosodnih policistov je naloga varovanja in nadzora obsojencev, ki prestajajo kazen zapora v Zavodih za izvrševanje kazni zapora.
Zatrjevanje kraja storitve kaznivega dejanja (ZPKZ), statusa oškodovanca (pravosodni policist) in groženj obsojenca med prestajanjem kazni zapora v opisu kaznivega dejanja v obtožnem aktu predstavlja zadostno konkretizacijo zakonskega znaka "resne grožnje z napadom osebe, ki opravlja naloge v zvezi z izvrševanjem kazenskih sankcij".
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00000218
OZ člen 39. ZPP člen 254, 285, 286, 286a.
tožba na ugotovitev ničnosti pogodbe - sporazum o razdružitvi skupnega premoženja - vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja - izigranje upnikov - moralna načela - ničnost sporazuma - pripombe na izdelano izvedensko mnenje - dvom v pravilnost izvedenskega mnenja - osebni stečaj - pravni interes
Ugoditev zahtevku za ugotovitev ničnosti sporazuma o razdružitvi skupnega premoženja ter neveljavnosti vknjižbe in vzpostavitvi prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja temelji na uveljavljenem stališču sodne prakse, da je pogodba, ki je sklenjena z (glavnim) namenom izigrati tretje, v nasprotju z moralnimi načeli in temelji zato na nedopustni podlagi. Izbrisni zahtevek je posledica ugotovitve ničnosti sporazuma.
Ker se sodišče zaradi zmotnega zaključka o nepravočasni podaji toženkinih pripomb na izvedensko mnenje ni opredelilo do teh navedb, je podan dvom o pravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja.
Cenilno mnenje, ki ga v pravdi predloži stranka, nima teže izvedenskega mnenja, pridobljenega v pravdi, vendar pa ni nepomembno pri presoji, ali je izvedensko mnenje, pridobljeno v pravdi, jasno, izčrpno in nedvoumno, in kot tako zanesljiva podlaga za zaključek o dokazanosti odločilnih dejstev. Ker tudi stranka - tako kot sodišče - ni strokovnjak s področja, na katerega sodi dokazna tema, z vključitvijo strokovnjaka pridobi dejansko možnost za preveritev izvedenskega mnenja. Šele, ko se bo o ugotovitvah strankinega strokovnjaka izrekel izvedenec, bo mogoča ocena, ali je izvedensko mnenje pravilno in kot tako ustrezna podlaga za sodbo.
Upravnik ima aktivno procesno legitimacijo za izterjavo plačil v rezervni sklad, vendar pa lahko zahteva zgolj plačilo na poseben račun, na katerem se ta sredstva zbirajo.
Zakon določa enoletni zastaralni rok za terjatve upravnikov večstanovanjskih hiš za storitve upravljanja ter druge njihove terjatve, ki se plačujejo v trimesečnih ali krajših rokih. Navedeno določbo je treba uporabiti tudi glede zahtevka, ki ga upravnik uveljavlja za plačilo stroškov upravljanja in obratovanja stavbe zoper lastnika stanovanja v stanovanjsko-poslovni stavbi. Gre namreč za primera, ki sta si v bistvenih značilnostih podobna, saj gre za zahtevek za plačilo stroškov za stanovanje. Zato je sodišče prve stopnje pravilno sklenilo, da je v skladu z načelom enake obravnave lastnikov stanovanj, treba tudi za obravnavani primer uporabiti določbo iz 6. točke prvega odstavka 355. člena OZ.
odlog izvršbe na predlog tretjega - verjetnost obstoja izvršbo preprečujoče pravice na predmetu izvršbe - nastanek nenadomestljive ali težko nadomestljive škode - narok v postopku izdaje začasne odredbe
Ker mora sodišče, v kolikor odloča po drugem odstavku 73. člena ZIZ ugotoviti le, ali obstoji verjetnost obstoja pravice tretjega in nastanka nenadomestljive škode, tretji pa je, kot je razbrati iz izpodbijanega sklepa, v predlogu za odlog izvršbe substanciranao zatrjeval dejstva o obstoju svoje pravice na predmetu izvršbe, sodišče druge stopnje meni, da dejstvo, da sodišče prve stopnje naroka ni opravilo, na pravilnost izpodbijane odločitve ni vplivalo. Ali so navedena dejstva resnična oziroma ali so dokazi, ponujeni v podkrepitev teh trditev, tudi sposobni dokazati utemeljenost teh trditev, pa ni predmet presoje izvršilnega sodišča, temveč predmet nadaljnjega morebitnega pravdnega postopka za nedopustnost izvršbe.
ZPP člen 214, 214/2, 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15.
nekonkretizirane pritožbene navedbe - zavrnitev dokaznega predloga - zavrnitev pravno nepomembnega dokaznega predloga - izselitev iz stanovanja - uporaba stanovanja brez pravnega naslova
Za odločitev (kot je bila v konkretni zadevi sprejeta) sta pomembni zgolj dve (med seboj povezani) okoliščini oziroma ugotovitvi. Prva je okoliščina, da je predmetno stanovanje izključna last tožnice, druga pa ta, da toženec pravnega naslova oziroma tožničinega soglasja (dovoljenja) za nadaljnje bivanje v stanovanju nima.
Neposredna izvršljivost notarskega zapisa se mora zaznamovati v zemljiški knjigi. Učinek takšne zaznambe je, da učinkuje tudi proti vsakemu poznejšemu pridobitelju lastninske pravice na zastavljeni nepremičnini.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00000878
ZPP člen 7, 100, 154, 154/2, 212. OZ člen 190. ZZZDR člen 213, 213/2.
gradnja prizidka - pridobitev lastninske pravice na podlagi dogovora o skupni gradnji - nastanek nove stvari - neupravičena pridobitev - povrnitev stroškov za pomoč in strežbo - urna postavka - zastaranje pravice zahtevati zapuščino - smrt stranke med postopkom - pobotni ugovor - odmera pravdnih stroškov - povrnitev vlaganj v tujo nepremičnino
Nudena pomoč in nega je presegala običajno pomoč, ki naj bi jo nudili družinski člani med seboj in je ni moč same po sebi pričakovati od bližnjih. Druga toženka je tako poleg celotnega gospodinjstva in dela na vrtu za pokojno organizirala prevoze k zdravniku ter ji nudila vsakodnevno pomoč pri osebni negi. V zadnji dveh letih življenja je bila pokojna tudi v celoti odvisna od tuje pomoči, saj je potrebovala pomoč pri odvajanju (uvedba plenic od leta 1996 dalje), potrebovala pa je tudi varovanje zaradi slabega psihičnega stanja. Za to pomoč ji pripada 6 EUR na uro.
ZGD-1 člen 58, 58/2, 635, 635/2, 635/5, 636, 636/1.
varstvo upnikov - delitev z ustanovitvijo nove družbe - pravne posledice delitve - obvestilo upniku - prevzemna družba - vrednost družbe
Glede na jasno določbo 636. člena ZGD-1, da so za obveznosti družbe, ki so nastale do vpisa delitve v register, poleg družbe, ki ji je v delitvenem načrtu obveznost dodeljena, kot solidarni dolžniki odgovorne tudi vse druge družbe, ki so pri delitvi udeležene, tožena stranka ne more uspeti niti s ponavljanjem trditev, da ne njen zakoniti zastopnik ne zaposleni na cestnem programu za vtoževano obveznost niso vedeli niti niso bili dolžni vedeti. To je za odločitev irelevantno.
Prav tako pritožba ne more uspeti s ponavljanjem stališča, da je bila oddelitev pravno formalno, pogodbeno in bilančno, narejena že 31. 12. 2010, ter da so bili o tem obveščeni tudi vsi poslovni partnerji, vključno s tožečo stranko. Že povzeta določba 636. člena ZGD-1 je namreč popolnoma jasna - vse družbe, ki so pri delitvi prenosne družbe udeležene, solidarno odgovarjajo za vse obveznosti prenosne družbe, ki so nastale do vpisa delitve v register. Tudi pravne posledice delitve nastopijo z dnem vpisa delitve v sodni register (drugi odstavek 635. člena ZGD-1). Kdaj so poslovni partnerji izvedeli za načrtovano delitev je torej povsem nepomembno oziroma (do vpisa delitve v register) to ne predstavlja relevantne okoliščine za določitev obsega odgovornosti prevzemne družbe za dolgove prenosne družbe. Obveščenost upnika o tem, kateri od družb, ki so udeležene pri delitvi, je dodeljena njegova obveznost, postane pomembna šele po vpisu delitve v sodni register. Še takrat namreč lahko upnik, dokler o tem ni obveščen, izpolnitev obveznosti zahteva od katerekoli od v delitvi udeleženih družb (peti odstavek 635. člena ZGD-1).
igre na srečo - bruto plača - plačilo razlike plače - napitnina
Vrhovno sodišče RS je v podobnem primeru zavzelo stališče, da iz ZIS ne izhaja, da se celoten znesek napitnin izplača zaposlenim, pač pa le, da se v celoti nameni za plače. To pomeni, da se iz prihodka delodajalca, ki ga mora v celoti nameniti za plače zaposlenih, krije vse, kar mora delodajalec plačati kot strošek plače.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00000796
OZ člen 87, 96, 168, 168/2, 190, 346, 349, 352. ZFPPIPP člen 249. ZGD-1 člen 263.
neupravičena obogatitev - predpostavke za zahtevek iz naslova neupravičene pridobitve - prejemnik koristi - korist - korist okoriščenega - odškodnina - odškodninska odgovornost - elementi odškodninske odgovornosti - nepravilna uporaba materialnega zakona - pravna podlaga - pravno odločilna dejstva - zastaranje - stečajni postopek - pravne posledice začetka stečajnega postopka - zadržanje zastaranja terjatev stečajnega dolžnika - stečajni dolžnik - stečajni upravitelj
Kadar sodišče ugotovi, da neupravičeno obogatena oseba ob izdaji sodbe (to pa je enako ob zaključku glavne obravnave) koristi nima več, mu vračila te koristi ne more naložiti na podlagi določb o neupravičeni obogatitvi, ni pa ovir za ugoditev zahtevku po drugi, zlasti odškodninski podlagi.
ZFPPIPP določa, da zastaranje terjatev stečajnega dolžnika ne teče v obdobju enega leta od začetka stečajnega postopka. Namen te določbe je, da zastaranje terjatev stečajnega dolžnika do njegovih dolžnikov ne teče v obdobju enega leta od začetka stečajnega postopka in stečajnemu upravitelju omogoča, da se seznani s terjatvami in poskrbi za njihovo uveljavitev. Odškodninska terjatev tožeče stranke do toženca je nastala z dnem nastanka škode, zato gre za terjatev stečajnega dolžnika do toženca in je treba določbo o zadržanju zastaranja po ZFPPIPP uporabiti tudi v obravnavanem primeru.
napotitev na pravdo - manj verjetna pravica - oseba, katere pravica je manj verjetna - dedna pravica - dokazovanje očetovstva
Pritožnikova trditev o dedni pravici, ki jo utemeljuje z očetovstvom svojega očeta, ki v rojstni matični knjigi ni vpisano, je manj verjetna kot trditve ostalih strank postopka, ki pritožnikovo sorodstveno razmerje z zapustnico zanikajo.