Dolžnik ponavlja navedbe, s katerimi ni uspel v pravdnem postopku iz katerega izvira izvršilni naslov, tj. v postopku v katerem mu je bila v plačilo naložena v predmetni izvršbi uveljavljana terjatev; takšne ugovorne navedbe so v izvršilnem postopku neupoštevne.
sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - pasivna legitimacija - neutemeljen ugovor
Sprememba firme ne pomeni tudi spremembe pravne osebe. Zato je dolgovane pristojbine po predloženih upravnih odločbah dolžan povrniti dolžnik. Če se dolžnik z vsebino odločb izdanih v upravnem postopku ni strinjal, bi moral to uveljavljati v upravnem postopku. V izvršilnem postopku sodišče odločbo, ki predstavlja izvršilni naslov le še prisilno izvrši, zato lahko dolžnik vloži ugovor zoper sklep o izvršbi, ki je bil izdan na podlagi izvršilnega naslova, le iz razlogov, ki preprečujejo izvršbo.
Okrožno sodišče se lahko po uradni dolžnosti izreče za stvarno nepristojno za zadeve iz pristojnosti okrajnega sodišča le ob predhodnem preizkusu tožbe.
Upnik je sodišču predložil izvršilni naslov glede neplačane uvozne dajatve, torej denarne terjatve, zato so izpolnjeni pogoji za zavarovanje upnikove terjatve iz izvršilnega naslova z zastavno pravico na nepremičninah dolžnika.
odsotnost z naroka - opravičba - dokazni postopek - izvajanje dokazov
Ker sodišče ni dolžno stranke obveščati o svoji odločitvi v zvezi z njenim opravičilom, prav tako pa ni vezano na predlog stranke za preložitev naroka za glavno obravnavo, stranka ni upravičena čakati na odločitev sodišča o njenem predlogu za preložitev naroka. Ker tožena stranka niti pritožbi ni priložila nikakršnih dokazil o nenadni bolezni njenega pooblaščenca na dan naroka, pritožbeno sodišče nima razloga za dvom v pravilnost postopanja prvostopnega sodišča, ko je narok opravilo v odsotnosti tožene stranke na podlagi 295. člena ZPP. Dokazni postopek se izvaja na glavni obravnavi (primerjaj 298. člen in 300. člen ZPP), stranke pa lahko tudi med glavno obravnavo pošiljajo vloge z navedbo dejstev in predložitvijo oziroma predlaganjem dokazov, vendar je vse navedbe in dokaze v teh vlogah šteti le kot napoved procesnih dejanj stranke, ki jih namerava opraviti na glavni obravnavi (primerjaj tretji odstavek 299. člena ZPP). Tožena stranka bi se z vsebino listin, ki jih je sodišče vpogledalo v dokaznem postopku na glavni obravnavi, torej lahko seznanila na naroku za glavno obravnavo.
KZ člen 111, 111/5, 112, 112/3, 111, 111/5, 112, 112/3.
zastaranje kazenskega pregona - pretrganje zastaranja - vročanje sodnih pisanj - glavna obravnava
Pravilno je sodišče prve stopnje že na glavni obravnavi dne 8.3.2000 zaključilo, da sta vročitev odločbe sodišča druge stopnje strankam in razpis glavne obravnave v tej kazenski zadevi takšni procesni dejanji, ki pretrgata zastaranje kazenskega pregona (člen 112/III KZ). Glede na navedeno ni moč pritrditi navedbam v pritožbi, da je nastopilo (relativno) zastaranje kazenskega pregona, ker da med dnevom odločanja sodišča druge stopnje v tej zadevi (seja senata sodišča druge stopnje dne 8.1.1997) in razpisom glavne obravnave (odredba sodnice z dne 27.1.2000) preteklo več kot 3 leta (5. točka 111. člena KZ).
preživnina - preživnina - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Sodišče prve stopnje je zaključilo, da znaša očetov mesečni dohodek med 50.-100.000,00 SIT. Razlika med najnižjim in najvišjim možnim dohodkom je takšno, da sploh ni mogoče šteti, da je sodišče ugotovilo očetove dohodke in s tem njegove možnosti, da prispeva k preživljanju otrok. Obveznost odplačevanja kredita ne vpliva na presojo možnosti staršev, da prispevajo k preživljanju otrok, saj ima preživninska obveznost prednost pred drugimi, pridobitev kredita pa je dispozitivne narave in pomeni za pridobitelja tudi korist. Obremenjenost s kreditom bi bilo upoštevati le, če bi bil ta namenjen prav preživljanju otrok oz. potrebam družine.
obrazložitev ugovora - zavrnitev - predlaganje dokazov - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Dolžnik je zatrjeval, da je računu ugovarjal, ko je upnika pozval k odpravi napak ter kot dokaz predlagal svoje zaslišanje (kot stranke); tak ugovor je obrazložen.
stanovanje - pravica do uporabe stanovanja - višina najemnine
Od opredelitve lastništva stanovanja in položaja, ki ga je imela toženka v njem, je odvisen odgovor na sporno vprašanje višine najemnine, ki bi jo morala plačevati toženka oziroma vprašanje utemeljenosti verzijskega zahtevka, ki predstavlja razliko med neprofitno najmenino, ki jo je toženka plačevala, in profitno najemnino oziroma najemnino, ki bi jo tožnik sicer lahko dosegel z oddajo tega stanovanja. Po določilu spremenjenega 2. odst. 150. čl. SZ neprofitna najemnina ne velja za stanovanja v zasebni lasti, razen za v tem določilu izrecno našteta stanovanja. Neprofitna najemnina za ves čas uporabe stanovanja velja le za stanovanja iz 2. odst. 133. čl. SZ, položaj drugih imetnikov pravice uporabe pa je olajšan tako, da jim razliko do profitne najemnine, ki sicer pripada lastniku stanovanja po preteku roka iz 2. odst. 155. čl. ter 1. odst. 156. čl. SZ, krije zavezanec iz 2. odst. 155. čl. SZ.
Pomembno za odločitev v tej zadevi je dejstvo, da sta tožnika dejanska in zemljiškoknjižna solastnika parc.štev. 305/16 k.o. D., da toženec uporablja to parcelo kot pot za dostop do svoje nepremičnine, pri tem pa služnosti kot stvarne pravice na tuji stvari, zaradi katere bi bila tožeča stranka dolžna dopustiti ali trpeti hojo in vožnjo na svoji parceli, tožena stranka nima.
Če je toženec izključil iz soposesti tožnico, ki je solastnica hiše, ima tožnica zahtevek na škodo, ki ji s tem nastaja. Merilo za višino škode je lahko neprofitna stanarina, ki jo tožnica plačuje za stanovanje.
Ker sodišče prve stopnje ni opredelilo, ali gre za subjektivno ali objektivno spremembo tožbe, izrek pa se glasi le, da se sprememba tožbe dovoli, je bilo treba izpodbijani sklep ravzeljaviti in vrniti zadevo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.
ZST člen 13, 13/1, 13, 13/1. ZPP člen 168, 169, 169/2, 168, 169, 169/2.
oprostitev plačila sodne takse
Potem ko je tožnik predložil zahtevana dokazila po 2. odst. 169. čl. ZPP, se pokaže, da že znesek sodne takse za tožbo (300.000,00 SIT) presega povprečni mesečni znesek prihodkov tožnika in njegove žene, ob tem, da je potrebno s temi prihodki preživljati štiri družinske člane.
Ker je tožena stranka zemljiškoknjižna lastnica sporne nepremičnine, tožeča stranka pa ni dokazala, da bi med njima obstajal dogovor o solastništvu po enakih delih, ki bi ga prekrivala kupoprodajna pogodba, sklenjena med toženo stranko kot kupcem in prodajalcem, je zahtevek tožnika, da mu je tožena stranka dolžna priznati solastništvo na nepremičnini in mu izdati ustrezno listino, sposobno za vpis v zemljiško knjigo neutemeljen.