nepremoženjska škoda - poškodba - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - strah - duševne bolečine
1. Sodna praksa loči primarni strah (strah, ki ga oškodovanec utrpi ob škodnem dogodku) in sekundarni strah (strah, ki ga oškodovnec trpi v času zdravljenja posledic poškodbe), zakon pa kot pravno priznano nepremoženjsko škodo opredeljuje zgolj strah (200. čl. ZOR). Ne glede na to, za kakšno vrsto strahu ali celo morda za obe vrsti, sodišče oškodovancu prisodi za to nepremoženjsko škodo enotno odškodnino. 2. Odprto je ostalo vprašanje, ali ni morda stalno šumenje v ušesu kot stalna neprijetnost iz telesnih bolečin kot posebne oblike škode prešla v trajno zmanjšanje življenjske aktivnosti kot druge oblike škode - to pa je treba presojati glede na vse okoliščine primera. Zaenkrat ni mogoče ugotoviti, ali je poslabšanje tožnikovega sluha posledica škodnega dogodka in ne morda njegovega večletnega dela na hrupnem delovnem mestu oziroma ni mogoče razmejiti posledic škodnega dogodka od morebitnih posledic dela v prekomernem hrupu - zlasti ne ob nepripravljenosti samega tožnika, da bi sodeloval na ustreznih testiranjih, ki bi to lahko pokazala. 3. V okviru odškodnine za skaženost se priznavajo tudi spremembe, ki so zvezane z oškodovančevo zunanjostjo (kot je npr. trajna uporaba navzven vidnih medicinskih pripomočkov). Pri priznavanju odškodnine za duševne bolečine za skaženost se priznavajo tudi subjektivna merila, vendar do razumne mere.
RTV naročnina - novi dokazi v pritožbi - oprostitev plačila sodne takse - pravočasnost predloga
1. Novi dokazi v pritožbi so po presoji pritožbenega sodišča relevantni in tako kažejo, da je dejansko stanje nepopolno ugotovljeno (2. odst. 355. čl. ZPP/77). 2. Predlog za oprostitev plačila takse za pritožbo zoper sodbo, podan potem ko stranka prejme že opomin za plačilo te takse, je prepozen. Odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju takšnega predloga je torej pravilna.
kazensko procesno pravo - kazensko materialno pravo
VSL20667
KZ člen 169, 169/1, 169/3, 169, 169/1, 169/3. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11, 371, 371/1, 371/1-11.
obrazložitev dejanja - kazniva dejanja zoper čast in dobro ime - razžalitev
Sodišče prve stopnje posameznih trditev v zasebni tožbi ni analiziralo, saj gre lahko za različna kazniva dejanja zoper čast in dobro ime, ni namreč vezano na pravno opredelitev o obtožnem aktu.
Šele po podrobni analizi vseh trditev iz opisa kaznivega dejanja bo sodišče lahko ugotovilo, ali so podani pogoji za kaznovanje, ali pa bo treba obdolženko oprostiti. Sodba torej nima razlogov o odločilnih dejstvih, ali pa so ti razlogi nejasni.
Vsaka sprememba dejanskega stanja ne pomeni motenja ali odvzema posesti, temveč mora biti (poleg drugih predpostavk) podana takšna sprememba dejanskega stanja, ki ima ne le pravni, ampak tudi ekonomski in praktični pomen. Ker je tudi posest razmerje med ljudmi glede stvari (posest in motenje posesti kot del stvarnega prava nasploh), predstavlja posestno varstvo predvsem varstvo ekonomskega interesa posestnika. Če tega ni, se lahko izkaže, da tožeča stranka sploh nima pravnega varstva za varstvo posesti.
Če je tožnik (razstavnik) razstavljene premičnine pripravil za prevoz v tujo državo ima upnik (razstavni upnik) - toženec pravico do dovoljene samopomoči in je v okviru le-te upravičeno premičnine odpeljal.
Prvostopni sklep o zavrženju izvršilnega predloga, ki ni postal pravnomočen, ne predstavlja ovire za odločanje o upnikovem predlogu po tretjem odstavku 34. člena ZIZ iz razloga, ker naj ne bi bil vložen pred koncem izvršilnega postopka.
Če dolžnik izkaže, da je preživnino upnikoma redno nakazoval v rokih, določenih v izvršilnem naslovu, izvršba za izterjavo že zapadlih obrokov pa po podatkih sodišča ni bila nikoli predlagana, niso podani razlogi za zavarovanje preživninskih obrokov, ki bodo zapadli v naslednjem letu.
ZPP v 4. odst. 180. čl. ne vsebuje fikcije umika tožbe za primer, ko tožnik sodno takso sicer plača, ne pošlje pa sodišču dokazila o njenem plačilu. Zato sodišče ne more šteti, da je tožeča stranka tožbo umaknila, če je v od sodišča postavljenem roku dolžno takso za tožbo plačala, ni pa o tem poslala potrdila sodišču.
Okoriščenec je odgovoren prikrajšancu za varovanje pridobljene koristi od trenutka, ko izve, da do nje nima pravice. Odtlej velja za nepoštenega posestnika oz. nepoštenega pridobitelja. Če bi se zato izkazalo, da je korist, ki jo je tožena stranka prejela od tožeče stranke, prešla na obdolžence, kljub temu da bi delavec tožene stranke moral in mogel zaznati, da obdolženci niso delavci tožeče stranke, od katere je prejela plačilo in zaradi česar je sprejela obveznost izročiti viski, se tožena stranka v tem gospodarskem sporu ne bi mogla uspešno sklicevati, da ni okoriščena.
Notarski zapis, v katerem je dolžnik pristal na njegovo neposredno izvršljivost, je veljaven izvršilni naslov, če je terjatev, ki izhaja iz notarskega zapisa, zapadla.
Zakon o spremembi vrednosti dinarja člen 5, 6, 7, 8, 8/2, 5, 6, 7, 8, 8/2.
tožbeni zahtevek
Pravno zmotno je stališče pritožnika, da bi moralo prvostopno sodišče vtoževani znesek denominirati. Kot izhaja iz predloženih virmanov, so bila vsa nakazila toženi stranki izvršena v letu 1990. Zakon o spremembi vrednosti dinarja (Ur. l. SFRJ št. 83/89), ki je začel veljati 21.12.1989, je v 2. odstavku 8. člena določal, da od 1.1.1990 velja za vse denarne prejemke in izdatke dinar v s tem zakonom določeni novi vrednosti. Tožeča stranka je torej po tem zakonu smela nakazovati denarne zneske le v izkazani novi vrednosti dinarja. Le denarne vrednosti in zneske, izkazane v poslovnih listinah in vrednostnih papirjih, izdanih do 31.12.1989, je bilo potrebno skladno z omenjenim zakonom (primerjaj 5., 6. in 7. člen zakona) denominirati in s tem uskladiti za novo vrednostjo dinarja, za tak primer pa glede na čas nakazil toženi stranki v konkretnem primeru ne gre.
Vročitev se šteje za veljavno opravljeno tudi, če vročevalec v vročilnici navede razlog, zakaj prejemnik ni podpisal vročilnice, bodisi da je podpis odklonil (3. odst. 149. čl. ZPP, primerjaj še 144. čl. ZPP), ali pa prejemnik ne zna pisati ali se ne more podpisati (2. odst. 149. čl. ZPP). Zgolj zaznambo vročevalca "puščeno stranki v roke 12.2. ob 10.10 uri" brez navedbe razloga za manjkajoči podpis prejemnika na povratnici ob povedanem ne more biti dokaz o vročitvi taksnega opomina toženi stranki.
Poškodba (moški 32 let ob nezgodi, sobopleskar) raztrganina (obsežna) na zadnji strani leve goleni in zlom prsnice z manjšim premikom kostnih odlomkov. - TB 1.200.000 SIT, 10 dni hude bolečine, 46 dni zmerne, 46 dni lažje bolečine, lažje tudi v bodoče - ZŽA 1.200.000 SIT neobčutljivost poškodovane noge na dotik, na spremembo temperature, kemične in mehanske vplive, motnja v venskem in limfnem obtoku, občasni krči v levi goleni. Je še vedno sposoben za svoje delo, le več naporov mora vlagati. SKAŽENOST 200.000,00 SIT brazgotine na levi goleni (poškodbe) in stegnih (transplantanti) STRAH 250.000,00 SIT primarni strah - (padec iz V. in I. nadstropja) in sekundarni strah skupaj prisojeno na I. stopnji 2.850.000,00 SIT. Na II. stropnji zavrnjeni pritožbi tožeče in tožene stranke.
ZOR člen 262, 262/2, 324, 324/1, 262, 262/2, 324, 324/1.
zamuda dolžnika
Obveznost vrnitve pri tožeči stranki (v knjižnici) izposojene knjige je nedenarna obveznost; kot posledica zamude z izpolnitvijo take obveznosti pa je po zakonu predvidena obveznost dolžnika povrnitve škode, ki jo je upnik pretrpel zaradi tega (2. odst. 262. člena ZOR), možna pa je tudi pogodbeno ali drugače med strankama dogovorjena dodatna obveznost dolžnika, ki je v zamudi z izpolnitvijo (v danem primeru morda s pravili poslovanja tožeče stranke, na katera je toženec pristal ob vpisu v knjižnico ali kako drugače.