ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Z obrazloženim ugovorom dolžnik sklep o izvršbi na podlagi verodostojne lisitne izpodbija v delu, v katerem mu je bilo naloženo, da terjatev plača. Na podlagi določila 2. odst. 62. čl. ZIZ je bilo zato izvršilno sodišče dolžno razveljaviti sklep o izvršbi v delu, v katerem je dovolilo izvršbo in opravljena izvršilna dejanja, postopek pa se bo nadaljeval kot pri ugovoru zoper plačilni nalog.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Ker dolžnik za svoje ugovorne trditve ni predložil dokazov, niti ni navedel razlogov, zakaj jih ne more predložiti, je njegov ugovor šteti za neutemeljen v smislu 2. odst. 53. čl. ZIZ.
ZIZ člen 15, 15. ZPP člen 154, 154/1, 163, 163/3, 154, 154/1, 163, 163/3.
stroški postopka
Če dolžnik v vlogah, o katerih se odloča brez poprejšnjega obravnavanja, ne priglasi svojih stroškov, mu ne glede na uspeh v postopku ni mogoče priznati njihove povrnitve.
Sklep o oprostitvi plačila sodnih taks učinkuje od dneva, ko je vložen predlog za oprostitev in velja za vloge in dejanja za katera je taksna obveznost nastala tega dne ali kasneje.
Upnik nima pravnega interesa za vložitev tožbe na ugotovitev, da obstoji pravica do poplačila njegove priznane terjatve kot stroška stečajnega postopka.
Zmotno je stališče sodišča prve stopnje, da tožeča stranka nima pravnega interesa na motenju posesti dostopa do stanovanja iz garaže, ki ima dostop preko glavnega vhoda. Ker tožnica zatrjuje, da je dostop skozi garažo imela, in da je ta pot bližja, ima pravni interes.
Z zatrjevanjem že navedenega motiva oziroma namena sklenitve pa, pravno gledano, le zatrjuje, da pravzaprav ni skleni neodplačnega pravega pravnega posla, saj je za svojo dajatev pričakoval protidajatev, do katere pa ne bo prišlo zaradi obdarjenčeve smrti. zatrjuje torej, da je pravzaprav želel skleniti neko drugo pogodbo, katera sicer nesporno ni bila sklenjena.
Torej tudi v primeru, v kolikor bi tožnik sklenil darilno pogodbo z "nagibom protidajatve", se ta izkaže za pravno neupoštevnega.
Okoliščina, da mld. upnik, ki je bil z pravnomočno sodbo dodeljen v varstvo, vzgojo in preživljanje materi, dolžnik pa je zanj dolžan plačevati mesečno preživnino po 20.000,00 SIT živi občasno pri očetu in občasno pri njegovemu prijatelju, občasno pa prihaja domov k materi, odvisno od upnikove volje, ni razlog, ki bi preprečeval izvršbo za izterjavo preživninske obveznosti po 8. točki 1. odst. 55. čl. ZIZ.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - negativno dejstvo
Ugovor, da dolžnik ne ve, koliko dolguje, ker mu upnik ne posreduje podatkov o stroških, pomeni zatrjevanje negativnega dejstva, ki ga dolžnik po sami naravi stvari ne more dokazati, pač pa mora upnik dokazovati, da zatrjevano negativno dejstvo ne obstoji, zato je dolžnikov ugovor obrazložen v smislu 2. odst. 53. čl. ZIZ in s tem utemeljen.
Toženka je pooblaščenca pisno pooblastila za sklepanje vseh pravnih poslov, ki se nanašajo na prodajo njenega objekta. S tem ga je pooblastila za razpolaganje s svojim premoženjem, torej je bil pooblaščen tudi za sklepanje najemnih pogodb, ker je oddajanje v najem razpolaganje z nepremičnino v smislu gospodarjenja in manj kot prodaja.
Protispisna je dokazna ocena sodišča prve stopnje, da naj bi obdolženec kritičnega dne izrekel zasebnemu tožilcu inkriminirane besede, kar naj bi potrdile vse zaslišane priče, saj je iz izpovedi zasebnega tožilca jasno razvidno, da je bil razen njega in obdolženca tedaj na kraju dogodka prisoten le še njegov sin. Ker je zagovornica obdolženca tedaj v pritožbi utemeljeno uveljavljala bistveno kršitev določb kazenskega postopka, je sodišče druge stopnje izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
kazensko procesno pravo - kazensko materialno pravo
VSL21418
KZ člen 145, 145/1, 145, 145/1.
prevajanje - kaznivo dejanje - ogrožanje varnosti
Sodišče prve stopnje je smisel besed, to je osnovno sporočilo grožnje, ugotovilo iz izpovedb zaslišanih prič, ki so v romskem jeziku izrečene grožnje opisale v slovenščini, saj govorijo sto jezikov. Zato ni bil kršen procesni zakon, ko ni besed prevedel tolmač. Obravnavano dejanje ima vse znake kaznivega dejanja ogrožanja varnosti in ne le prekrška.
V postopku za ureditev mej sodišče uredi mejo med zemljišči, če je ta sporna. Če pa je med lastnikoma mejnih zemljišč (neodvisno od poteka meje) dejansko spor o lastništvu gospodarskega poslopja, ki stoji ob meji, ni podlage za vodenje nepravdnega postopka, temveč morata stranki ustrezne zahtevke uveljavljati v pravdi.
Dolžnost vrnitve premoženja po ZDen se nanaša na premoženje, ki je bilo podržavljeno potencialnemu upravičencu za denacionalizacijo na enega od načinov, navedenih v členih 1 do 8 ZDen. Zato je za oceno, ali je z določenim premoženjem prepovedano razpolaganje po 88. členu ZDen, potrebno ugotoviti, ali obstaja potencialni upravičenec do denacionalizacije in način podržavljenega premoženja.
Iz opisa kaznivega dejanja je razvidno, da ne gre za tak opis, iz katerega bi bilo očitno, da je bilo storjeno kaznivo dejanje goljufije, pač pa gre med oškodovancema kot tožilcema in obema obdolžencema res za civilno-pravno razmerje.