Z zemljiškoknjižnim dovolilom se dovoljuje vpis, ki glede na izrečen in v zemljiški knjigi vpisan ukrep odstranitve nelegalno zgrajenega objekta po materialnem pravu ni dovoljen, tako zemljiškoknjižno dovolilo nasprotuje prisilnemu predpisu in je zato nično.
Šele če je ugotovljena objektivna odgovornost, lahko sodišče na ugovor tožene stranke ugotavlja, ali so podani ekskulpacijski razlogi iz 177. čl. ZOR. Pri tem pa je potrebno izrecno poudariti, da oprostitev odgovornosti zaradi ravnanja oškodovanca mora biti takšna, da je to ravnanje zunaj sfere objektivno odgovornega. V to sfero ne spada oškodovančeva spontana reakcija na nevaren način, ki ga je izzvalo nevarno delovanje.
nepremoženjska škoda - višina odškodnine - valorizacija - delno plačilo pred vložitvijo tožbe - začasno zmanjšana življenjska aktivnost
Sodišče prve stopnje je zaključilo, da je tožnik, ki je uveljavljal iz naslova AO+ zavarovanja odškodnino za nepremoženjsko škodo - iz naslova telesnih bolečin 650.000,00 SIT in za pretrpljene duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti 800.000,00 SIT, ob odbitku že izplačanih 600.000,00 SIT skupno 1.400.000,00 SIT ter plačilo 8.800,00 SIT prevoznih stroškov, upravičen le do odškodnine za telesne bolečine v višini 650.000,00 SIT, da pri tožniku niso zmanjšane življenjske aktivnosti, višine prevoznih stroškov pa ni izkazal; ker pa je valorizirani izplačani znesek 600.000,00 SIT znašal na dan izdaje prvostopenjske sodbe 720.897,25 SIT, je sodišče tožnikov (modificirani) tožbeni zahtevek v celoti zavrnilo.
notarski zapis - zapadlost terjatve, ki iz notarskega zapisa ni neposredno razvidna - dokazovanje zapadlosti
Terjatev iz naslova že zapadlih in neplačanih obrokov je vezana na okoliščine, glede katerih je bilo ob sklenitvi notarskega zapisa negotovo, ali bodo nastale in jih je potrebno izkazati na način, kot to določa zakon.
URS člen 33, 36, 33, 36. KZ člen 270, 270. ZVCP člen 120, 120/2, 120/3, 120, 120/2, 120/3.
kršitev človeškega dostojanstva z zlorabo uradnega položaja ali uradnih pravic - preizkus alkoholiziranosti - policijsko pooblastilo na zasebnih zemljiščih
2. odst. 120. člena ZVCP se nanaša le na tiste primere, v katerih udeleženec v prometu odkloni podpis zapisnika o preizkusu in ne na primere, kot je obravnavani primer, ko udeleženec v prometu preizkus alkoholiziranosti v celoti odkloni, saj je v tem primeru potrebno upoštevati 3. odst. 120. člena ZVCP, ki določa, da tedaj, ko udeleženec v cestnem prometu odkloni strokovni pregled ali preizkus alkoholiziranosti, policist to vpiše v zapisnik, odredi prepoved nadaljnje vožnje in odvzame vozniško dovoljenje.
Navedba, da policija na zasebnih zemljiščih nima pooblastil, je zmotna. Zaradi varstva zasebne lastnine, ki ga zagotavlja že 33. člen Ustave Republike Slovenije, kot tudi varstva nedotakljivosti stanovanja (36. člen Ustave Republike Slovenije) so organi, ki izvršujejo državni monopol nad sredstvi prisile, seveda omejeni pri svojem delovanju na nepremičnem premoženju v zasebni lasti, vendar to nikakor ne pomeni, da bi bila njihova zakonska pooblastila neveljavna vselej, ko bi trčila ob interese varstva lastnine. V kolikor deluje v skladu z veljavnimi predpisi in upošteva predpisane omejitve in zahteve (na primer pridobitev odredbe za morebitno hišno preiskavo), lahko policija nedvomno deluje tudi na območju zasebnih nepremičnin.
Višina preživnine mora biti takšna, da je sposobna zagotoviti otrokovo korist, ki terja, da se preživnina odmeri glede na potrebe otroka, ki zahteva preživljanje, pri čemer potrebe ne predstavljajo le stroškov najosnovnejših sredstev za otrokovo preživetje, ampak jih je potrebno oceniti tako, da bo zagotovljen tudi uspešen telesni in duševni razvoj otroka.
Voznikova odklonitev podpisa zapisnika iz drugega odstavka 132. člena ZVCP-1 smiselno pomeni oporekanje rezultatu preizkusa z na primer elektronskim alkotestom, zaradi česar mora policist v nadaljevanju odrediti preizkus z merilnikom alkohola v izdihanem zraku (etilometrom) ali strokovni pregled, v obravnavani zadevi pa je posebnost le-te prav v okoliščini, da bi se naj obd. kljub odklonitvi podpisa zapisnika o preizkusu alkoholiziranosti z alkotestom z njegovim rezultatom strinjal.
Storilec si je veljavno vozniško dovoljenje in v zvezi s tem status voznika začetnika pridobil pod pogoji, ki jih je določal takrat veljaven ZVCP, kar pomeni, da je imel status voznika začetnika od do in se mu ne podaljša do, ko bo dopolnil 21. leto starosti. Njegov status voznika začetnika je prenehal po določbah ZVCP, po katerih si je ta status tudi pridobil, kar pomeni, da pri storitvi prekrška, za katerega so mu bile ob glavni sankciji globi izrečene kot stranska sankcija tudi štiri kazenske točke, statusa voznika začetnika ni več imel, s tem pa tudi ni dosegel ali presegel sedem kazenskih točk v cestnem prometu kot voznik začetnik, kar je skladno z določbo četrtega odstavka 22. člena ZP-1 v zvezi s četrtim odstavkom 235. člena ZVCP-1 pogoj za izrek prenehanja veljavnosti njegovega vozniškega dovoljenja.
ZJRM člen 11, 11/1, 11/1-1. ZP-1-UPB3 člen 155, 155/1-8, 186, 186/1.
postopek o prekršku proti mladoletniku - odločba o prekršku - izrek sankcije za prekršek - vsebina sklepa - vzgojni ukrep - ukor - absolutna bistvena kršitev določb postopka o prekršku
Kljub temu, da je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom mld. za prekršek, po 1. točki prvega odstavka 11. člena ZJRM izreklo vzgojni ukrep - ukor in v skladu s prvim odstavkom 186. člena ZP-1 sodišče v tem primeru s sklepom o prekršku navede samo, katero sankcijo mladoletniku izreče, ne izreče pa, da je mladoletnik odgovoren za prekršek, glede katerega je bil uveden postopek, v obrazložitvi sklepa pa opiše dejanje in navede okoliščine, ki opravičujejo izrečeno sankcijo pa tudi obrazložitev takšnega sklepa mora vsebovati dokazno oceno, česar pa izpodbijani sklep ne vsebuje.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da izvedenec tudi po 14 mesecih od izteka s sklepom določenega roka za izdelavo izvedenskega mnenja le-tega sodišču ni predložil. Sodišču prve stopnje je sicer sporočil celo vrsto razlogov za zamudo in obljubljal, da ga bo v najkrajšem možnem času dostavil sodišču.
Zakon o pravdnem postopku daje namreč izvedencu možnost, da ga sodišče oprosti dolžnosti podati izvedensko mnenje, če so podani upravičeni razlogi, med katere sodi tudi preobremenjenost izvedenca (3. odstavek 246. člena ZPP).
ZPPSL člen 117, 117/2, 137, 137/2-1, 117, 117/2, 137, 137/2-1. ZPP člen 182, 182/3, 182, 182/3.
pobotni ugovor in nasprotna tožba - prijava terjatve v stečajnem postopku - odstop stečajnega upravitelja od pogodbe
Po določbah 1. točke 2. odst. 137. člena Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (ZPPSL), morajo upniki v 30-ih dneh od dneva, ko prejmejo obvestilo stečajnega upravitelja, da odstopa od pogodbe, prijaviti terjatve, ki so nastale zaradi odstopa od pogodbe.
KZ člen 14, 224, 224/1, 14, 224, 224/1. ZKP člen 53, 53/2, 277, 277/1, 277/1-3.
predlog oškodovanca za pregon kaznivega dejanja
Zaprosilo oškodovanca za intervencijo policistov je mogoče šteti kot predlog za pregon. Zakon namreč obličnosti ne predpisuje in je zato v vsakem primeru potrebno ugotavljati voljo oškodovanca.
predlog za podaljšanje sodno določenega roka - upravičen razlog za podaljšanje - določna označitev predmeta dajatvene obveznosti
Pri dajatvenih zahtevkih, ko tožeča stranka uveljavlja izročitev določenih stvari, morajo biti te stvari opredeljene tako, da je nedvoumno možna njihova ločitev od drugih, istovrstnih stvari.
KZ člen 329, 329/1, 329, 329/1. ZKP člen 358, 394.
zapustitev poškodovanca v prometni nesreči
To kaznivo dejanje je mogoče storiti le naklepno. To pomeni, da mora biti v storilčevi zavesti, da je nekdo s prevoznim sredstvom ali zaradi tega sredstva poškodovan, ter potrebna je pomoč.
Sodba, s katero je končan spor v postopku o sporih majhne vrednosti, se sme izpodbijati samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 2.odst. 339.čl. ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava, ne pa tudi zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.
izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - dejanje, storjeno v škodo upnikov - sprememba dolžnikovega premoženja iz stvarne v denarno obliko
Do oškodovanja upnikov po prodajni pogodbi z dne 16.12.1999 med davčnim dolžnikom in S.G. ni prišlo, saj je dotedanje premoženje davčnega dolžnika v obliki tovornega vozila po prodaji le spremenilo obliko - iz stvari v denar, glede na to, da je S.G. davčnemu zavezancu plačal kupnino v celoti, torej toliko, kot je znašala ocenjena vrednost spornega vozila.
ZSReg člen 8, 8/3, 8, 8/3. ZPP člen 156, 156/1, 214, 285, 156, 156/1, 214, 285.
preklic priznanja dolga - družbeniki izbrisane družbe
Glede na dejstvo, da je priznanje o višini dolga dala družba, ki je bila izbrisna iz registra gospodarskih družb na podlagi ZFPPod, to priznanje dolga pa sta aktivna družbenika na prvem naroku preklicala, je njun preklic upoštevati in šteti, da višina dolga ni priznana.
V primeru spremembe navedbe tožene stranke po določbi 37. člena ZDSS-1 (zaradi očitne pomote), ne gre za umik tožbe zoper prvotno navedeno toženo stranko, temveč za posebne vrste procesno nasledstvo. Če bi veljala tožba za umaknjeno, bi odpadli njeni učinki, smisel spremembe navedbe tožene stranke pa je ravno v tem, da učinki vložene tožbe ostanejo v veljavi.
pooblaščenec v pravdnem postopku - razmerje med odvetnikom in stranko - mandatno razmerje - obračunavanje odvetniških storitev
Pritožba pravilno opozarja, da se za razmerje med pooblaščencem in pooblastiteljem uporabljajo določbe ZOR, ki urejajo mandat, ne pa določbe ZPP. Slednji namreč ureja pravno razmerje med strankami pravdnega postopka glede pravdnih stroškov, v predmetni zadevi pa gre za pravno razmerje med pooblastiteljem (naročnikom) in pooblaščencem (prevzemnikom naročila).