ureditev stikov med starši in otrokom - stroški postopka - umik predloga - soglasje k umiku - sodna poravnava
Nasprotni udeleženec se z umikom ni strinjal in je predlagal, da se postopek za ureditev stikov nadaljuje, sodišče postopka ni ustavilo, ampak ga je zaradi nasprotovanja nasprotnega udeleženca nadaljevalo, zato ni podlage za odločitev o stroških postopka v smislu določila 158. člena ZPP.
nepremoženjska škoda - odškodnina - višina odškodnine - postkomocijski sindrom - duševne bolečine - zmanjšanje življenjske aktivnosti - telesne bolečine - starost oškodovanke - individualizacija odškodnine - zakonske zamudne obresti
Glede odškodnine iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti pritožba utemeljeno graja zaključek sodišča, da tožničine duševne bolečine, ker otrokom ne more pomagati pri domačih nalogah in igri, po naravi stvari ne morejo biti trajne, ker otroci odrastejo in zato nimajo več domačih nalog, prav tako pa za igro ne bodo potrebovali tožnice. Ugotovljene dejanske okoliščine namreč kažejo, da je zaradi posledic postkomocijskega sindroma trajno prizadeta pri opravljanju poklicnega dela in pri drugih aktivnostih v vsakdanjem življenju.
Zaradi preklica soglasja za bivanje je toženkina pravica brezplačnega bivanja v tožnikovi stanovanjski hiši prenehala. To velja v vsakem primeru, tudi če bi bilo med strankama dogovorjeno trajno pogodbeno razmerje, saj ga je toženec pisno odpovedal s pozivom z dne 10. 9. 2018.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - višina odškodnine za nepremoženjsko škodo - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - poškodba glave - posledice škodnega dogodka
Sodišče je pravilno izhajalo iz razmejitve med tistim zmanjšanjem življenjske aktivnosti, ki je tožniku nastalo kot posledica škodnega dogodka (prometne nesreče), in med tistim, ki je bilo pri tožniku kot posledica predhodnih okvar zdravja prisotno že pred samim škodnim dogodkom, ter pravilno zaključilo, da je tožnik upravičen do odškodnine le za tisto zmanjšanje življenjske aktivnosti (in s tem povezane duševne bolečine), ki je posledica prometne nesreče, ne pa posledica kapi.
ZVEtL-1 člen 43, 43/1, 44, 44/1, 44/3, 44/4. ZPP člen 354, 355. ZZ člen 62. ZZDej člen 92.
določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - pravna podlaga odločanja - merila (kriteriji) za odmero - zelenica - skupno pripadajoče zemljišče - skupna lastnina - zakonska domneva - izpodbojna zakonska domneva - vprašanje lastništva - lastništvo nepremičnine - vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje - izjema - pravica do pritožbe
Sodišče prve stopnje ni obravnavalo ugovora nasprotne udeleženke z vidika varstva premoženjsko pravnih interesov. V postopku na prvi stopnji je zatrjevala, da je postala lastnica sedaj sporne parcele na podlagi Zakona o zavodih in Zakona o zdravstveni dejavnosti ter vknjižbenega dovoljenja z dne 13. 5. 1993, na podlagi katerih se je pri prvotni parceli 656/29 vknjižila lastninska pravica njej v korist.
ZVETL-1 v prvem odstavku 44. člena postavlja zakonsko domnevo, da je skupno pripadajoče zemljišče skupna last lastnikov stavb. Ta na novo določena domneva pa je izpodbojna. Prav to je s svojim ugovorom storila nasprotna udeleženka. Tretji in četrti odstavek 44. člena ZVEtL-1 sodišču ne dopuščata posega v lastninsko pravico tretjih oseb, če je bila ta na zatrjevanih pripadajočih zemljiščih pridobljena na podlagi pravil, ki varujejo dobrovernega pravnoposlovnega pridobitelja pravice, na podlagi zakona ali na podlagi odločbe državnega organa.
Zakon o zavodih je v prehodnih in končnih določbah (62. člen in nasl.) določil lastninjenje premoženja, ki je bilo družbena lastnina v upravljanju delovnih organizacij, med drugih tudi zdravstvenih, ter je lastninsko pravico podelil ustanovitelju organizacije. Zakon o zdravstveni dejavnosti pa je v prehodnih in končnih določbah (92. člen in nasl.) določil, da premoženje javnih zavodov, ki opravljajo zdravstveno dejavnost, kot lastnina preide na Republiko Slovenijo, ta pa lahko pravice ustanovitelja prenese na širšo lokalno skupnost.
Od presoje utemeljenosti ugovora, ali je nasprotna udeleženka lastnica sporne parcele na podlagi navedenih zakonov, je odvisna pravilna uporaba materialnopravnega določila 44. člena ZVETL-1, od tega pa odločitev sodišča, komu bo sporna parcela pripadla.
Glede na to, da vprašanje lastninske pravice nasprotne udeleženke predstavlja samostojno in sklenjeno pravno celoto, katere sodišče prve stopnje v prvem postopku ni obravnavalo, je bilo treba zadevo vrniti temu sodišču v novo sojenje in s tem strankam zagotoviti pravico do pritožbe.
Pravilnik o financiranju šole v naravi (2004) člen 17.
stalna pripravljenost - učitelj - dejavnost vzgoje in izobraževanja - plačilo za dejansko delo
Pravilnik o financiranju šole v naravi v 17. členu določa, da strokovnemu delavcu šole, ki izvaja šolo v naravi, pripada: plača za delovni čas v obsegu, kot je določen v njegovi pogodbi o zaposlitvi, v skladu s predpisi, ki urejajo plače; plačilo v skladu s kolektivno pogodbo za največ 5 ur dežurstva in dela preko polnega delovnega časa na dan, oziroma do 16 ur dežurstva in dela preko polnega delovnega časa na teden, in do 6 ur stalne pripravljenosti na dan; terenski dodatek v skladu s kolektivno pogodbo (prvi odstavek). Ravnatelj in strokovni delavci, ki izvajajo šolo v naravi, pred izvedbo šole v naravi sklenejo pisni dogovor o številu ur dežurstva in stalne pripravljenosti v okviru izvedbe posamezne šole v naravi (drugi odstavek). Zmotno je stališče pritožbe, da prvi tožnici že na podlagi 17. člena Pravilnika pripada plačilo iz naslova stalne pripravljenosti. Pravilnik zgolj določa število možnih ur stalne pripravljenosti. Ali je stalna pripravljenost za določenega učitelja sploh potrebna, in če je, v kolikšnem obsegu ur je potrebna znotraj dovoljenega okvira, pa prepušča dogovoru med ravnateljem in učitelji, ki izvajajo šolo v naravi. Prva tožnica pa ni imela sklenjenega dogovora glede stalne pripravljenosti, kar je tudi smiselno glede na opisani sistem, po katerem so le razredničarke bile v stalni pripravljenosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00021523
ZPP člen 191, 191/2, 191/3, 201, 201/1, 286, 286/3. ZFPPIPP člen 22, 22/1, 22/1-2, 299, 299/4, 299/5, 301, 301/5, 301/6. SPZ člen 28, 41, 43, 43/2, 45, 45/1.
naknadno sosporništvo - razširitev tožbe na novega toženca - prekluzija - izločitvena pravica - zamuda roka za prijavo izločitvene pravice - priposestvovanje - prodaja premoženja, ki je predmet izločitvene pravice - dobra vera priposestvovalca
Ker se novi toženec po določbi petega odstavka 301. člena ZFPPIPP razširitvi tožbe nanj ne more upirati, zanj tudi ne velja pravilo, da mora pravdo prevzeti v tistem stanju, v katerem je, ko vstopi vanjo.
Priposestvovanje je kot izvirni način pridobitve lastninske pravice že pojmovno izključeno, kadar je domnevni priposestvovalec že lastnik stvari na drugi podlagi (npr. s pridobitvijo lastninske pravice na izveden način).
dedna pravica - ustanovitev dedne pravice - smrt dediča - smrt dediča po uvedbi dedovanja in pred izdajo sklepa o dedovanju - določitev dednih deležev
ZD ne pozna instituta ustanovitve dedne pravice za pokojnega dediča, ki je bil ob uvedbi dedovanja živ, pa je kasneje umrl. Z ustanovitvijo dedne pravice vprašanje dedovanja zapustnikovega premoženja ni dokončno rešeno, poleg tega pa je treba dedičem umrlih dedičev omogočiti sodelovanje v zapuščinskem postopku. Sodišče prve stopnje je torej ravnalo pravilno, ko je potem, ko je bilo znano, kdo so dediči po zapustničinem možu, ki je umrl kasneje kot zapustnica, in kakšni so njihovi dedni deleži, ta dejstva upoštevalo pri določitvi dednih deležev dedičev, ki sta bila ob izdaji sklepa o dedovanju še živa.
Sporne pogodbene določbe povsem jasno določajo, da za dragocenosti in numizmatično zbirko velja zavarovalnca vsota določena v tabeli 2. Ker so te določbe dovolj jasne, jih je mogoče uporabiti tako kot se glasijo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00025424
ZPP člen 8. ZZZDR člen 51, 51/2.
ugotovitev obsega skupnega premoženja zakoncev - skupno premoženje - posebno premoženje - ponovno odločanje - ugoditev reviziji - prepričljiva dokazna ocena - začetek gradnje objekta - pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem - darilo enemu od zakoncev - stroški revizijskega postopka
Tožnik je sicer dokazal prejem odškodnine v letu 1997 ter podarjen denar s strani očeta, ne pa tudi, da je ta sredstva porabil za nakup parcel in gradnjo zidanice. Zato ne gre za njegovo posebno premoženje, temveč za skupno premoženje obeh zakoncev.
Dokazna ocena je skladna z določbo 8. člena ZPP. Sodišče prve stopnje je vestno in skrbno opravilo presojo vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter pri odločitvi, katera dejstva šteje za dokazana, upoštevalo uspeh celotnega dokaznega postopka.
vpis podatkov v sodni register - pravnomočnost sklepa o vpisu - pravočasnost pritožbe - zavrženje prepozne pritožbe - publicitetni učinek vpisa v sodni register - nedovoljenost izrednega pravnega sredstva
Predpostavke za meritorno obravnavanje pritožbe zoper sodno odločbo so pravočasnost, popolnost in dopustnost pritožbe. Odločba, ki je ni mogoče več izpodbijati s pritožbo, je pravnomočna, to pa je tedaj, ko do poteka pritožbenega roka ni bila vložena pritožba. Pravnomočnost pa pomeni, da o isti stvari ni dopustno ponovno odločati, stranke oziroma udeleženci postopka in sodišče pa so na pravnomočno odločitev vezani.
Ker je sodni register javna knjiga, so zaradi publicitetnih učinkov vpisov v sodni register za pravni promet pomembni podatki, ki so vanj vpisani in objavljeni ter učinkujejo zoper vse. ZSReg zato omejuje tudi izpodbijanje pravnomočnih sklepov, izdanih v postopkih za vpis v sodni register z izrednimi pravnimi sredstvi.
poslovna sposobnost pogodbenika - dokazni standard prepričanja - nižji dokazni standard - pravdna sposobnost stranke
Zaradi posebnih okoliščin primera oziroma zaradi značilnosti tožnikove bolezni, pri kateri gre za večletno menjavanje faz bipolarne motnje, je dokazni standard prepričanja dejansko nedosegljiv, zato je sodišče lahko štelo, da je relevantno dejstvo dokazano že na podlagi ustrezne stopnje verjetnosti o njegovem obstoju.
Na kršitev iz 11. točke drugega odstavka 339. člena ZPP se lahko sklicuje le stranka, ki se jo taka kršitev tiče, ne pa tudi njen nasprotnik.
Toženec je nakazal 1.500,00 EUR, kar je celotna denarna obveznost. Dejstvo, da je poleg plačila denarnega zneska dogovorjeno tudi vračilo dela zemljišča parc. št. 1830/1 k.o. X, pa ni razlog, zaradi katerega bi bilo nakazilo denarnega zneska mogoče opredeliti za delno izpolnitev. Gre za dve samostojni obveznosti - denarno in nedenarno. S tem, ko je toženec nakazal denarni znesek, je želel izpolniti eno od dveh samostojnih obveznosti.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO DRUŽB - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00022034
ZGD-1 člen 263, 265.
odškodninska odgovornost poslovodstva - zavarovanje odgovornosti organov vodenja in nadzora družbe - poklicna odgovornost - splošni pogoji za zavarovanje - zavarovalna polica - obseg zavarovanja - vsebina pogodbenega določila - klavzula - obseg zavarovalnega kritja - izključitev zavarovalnega kritja - izključitveni razlog za zavarovalno kritje - izključitvena klavzula - razlaga pojma - sporna določila - nejasno določilo - razlaga spornih določil - pogodbena volja strank - skupen namen pogodbenikov - vodstvo družbe - član uprave - odgovornost članov uprave - vodenje poslov družbe - sklenitev kreditne pogodbe - zavarovanec - zavarovana oseba
Drugi odstavek 263. člena ZGD-1 ureja odškodninsko odgovornost članov organov vodenja ali nadzora delniške družbe, torej tudi članov uprave. Določa, da so člani organa vodenja ali nadzora solidarno odgovorni družbi za škodo, ki je nastala kot posledica kršitve njihovih nalog. Naloga članov uprave je vodenje družbe in vodenje poslov. Vodenje poslov lahko prenesejo na nižje ravni organizacije družbe, pri čemer se v tem primeru odgovornost uprave zoži na ustrezno izbiro delavcev, ki prevzamejo naloge, na to, da imajo delavci ustrezna navodila, pa tudi na nadzor nad opravljanjem prenesenih nalog, ne odgovarja pa za ravnanja sodelavcev, saj ti niso njeni izpolnitveni pomočniki.
umik tožbe - odločitev o stroških pravdnega postopka - izpolnitev tožbenega zahtevka - izpraznitev in izročitev nepremičnin - potrebnost vložitve tožbe - vročitev vloge - pravica stranke do izjave v postopku
Tožnica v pritožbi z ničemer ne prereka in ne izpodbija dokazno podprtih navedb toženca, da že pred vložitvijo tožbe ni več prebival v hiši, da vanjo ni imel več prostega vstopa, da tam ni mogel bivati, da ni imel možnosti vzeti svojih osebnih stvari, ker ni imel več ključev. Zato je pravilna ocena sodišča prve stopnje, da do umika tožbe ni prišlo zaradi toženčeve prostovoljne izpolnitve tožbenega zahtevka med pravdo.
postopek za določitev odškodnine - ustanovitev služnosti v javno korist - omejitev lastninske pravice na nepremičnini
Sodišče v nepravdnem postopku odloči o škodi, ki je posledica omejitve predlagateljeve lastninske pravice zaradi ustanovitve služnosti v javno korist s pravnomočno odločbo. Ostala zatrjevana škoda (zmanjšana tržna vrednost sosednjih nepremičnin, upad poslovnih prihodkov, škoda zaradi sevanja in zmanjšana kakovost življenja) zato ne more biti predmet nepravdnega postopka.
obstoj delovnega razmerja - reparacija - zaposlitev pri drugem delodajalcu - reparacija - reintegracija
Ob pravilni uporabi materialnega prava je potrebno pri odločanju o reparacijskem in reintegracijskem zahtevku upoštevati zaposlitev pri drugem delodajalcu.
Ker je sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek zavrnilo že po temelju (ker ni ugotovilo razlogov za transformacijo delovnega razmerja iz določenega v nedoločen čas in ni ugotovilo nezakonitega prenehanja delovnega razmerja z 31. 8. 2016 ob poteku zadnje pogodbe o zaposlitvi za določen čas z dne 24. 8. 2015), ni raziskovalo okoliščin glede možnega trajanja delovnega razmerja pri toženi stranki tudi v času od 1. 9. 2016 dalje, glede reparacije (priznanja pravic iz naslova delovnega razmerja v času nezakonitega prenehanja) in reintegracije (vrnitve nazaj na delo).
Pritožba je nedovoljena, če jo je vložila oseba, ki ni imela te pravice (četrti odstavek 343. člena ZPP). Pooblaščenec predlagatelja pravice vložiti pritožbo ni imel, saj ni odvetnik in tudi ni izkazal, da bi imel opravljen pravniški državni izpit, zato je pritožbeno sodišče njegovo pritožbo zavrglo (356. člen v zvezi s 347. členom ZPP).
NEPRAVDNO PRAVO - STAVBNA ZEMLJIŠČA - STVARNO PRAVO
VSL00021650
ZVEtL-1 člen 35, 35/1, 43, 48, 48/2. ZVEtL člen 7, 30.
določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - pogoji in kriteriji za določitev pripadajočega zemljišča - izvedensko mnenje - udeleženec postopka - zemljiškoknjižni lastnik nepremičnine
V obravnavanem primeru je sodišče prve stopnje pri ugotavljanju obsega pripadajočega zemljišča za obravnavano stavbo pravilno izhajalo iz kriterijev po prvem odstavku 43. člena ZVEtL-1.