vzpostavitev etažne lastnine - splošni skupni del - podstrešje - odločba o nacionalizaciji - pravica uporabe na skupnih delih - skupna uporaba - iz nacionalizacije izvzeto stanovanje - skupni prostor - skupni del stavbe - posamezni del stavbe - verjetnejša pravica - lastništvo stanovanja - merila - spor o lastništvu - uveljavljanje pravic v pravdi
Podstrešje predstavlja splošni skupni del stavbe.
Pravilno je stališče v izpodbijanem sklepu, da je pravica skupne uporabe podstrešja pomenila pravico do izkoriščanja skupnega prostora v sorazmerju z deležem lastnika stanovanja, izvzetim iz nacionalizacije.
nadaljevanje izvršilnega postopka po potrjeni prisilni poravnavi - utesnitev izvršbe v skladu s pogoji prisilne poravnave - ponovna prisilna poravnava - učinki pravnomočno potrjene prisilne poravnave
Odočitev o (zgolj) nadaljevanju izvršilnega postopka zaradi pravnomočnosti sklepa o potrditvi ponovne prisilne poravnave ni pravilna, ker sodišče prve stopnje ni tudi utesnilo izvršbe tako, da se ta opravi samo v deležu, rokih in z obrestmi, določenimi v sklepu o potrjeni prisilni poravnavi. Če sodišče sprejeme le odločitev o nadaljevanju postopka, namreč to pomeni, da se lahko izvršba nadaljuje takoj oziroma v nezmanjšanem obsegu. To pa ni v skladu s sklepom o (ponovni) potrjeni prisilni poravnavi, katere bistvo je, da se obveznosti dolžnika zmanjšajo oziroma da se odloži njihovo plačilo.
Ponovna prisilna poravnava učinkuje na terjatev, kolikor je ta znašala ob začetku postopka ponovne prisilne poravnave (tudi ob upoštevanju morebitnih plačil).
Določba, po kateri je pravnomočen sklep o potrditvi prisilne poravnave izvršilni naslov za prisilno izterjavo terjatev, ugotovljenih v postopku prisilne poravnave (v deležu, rokih in z obrestmi, določenimi v potrjeni prisilni poravnavi), se nanaša na primere, ko upnik za terjatev, ki je bila v postopku prisilne poravnave ugotovljena, pred tem še ni razpolagal z izvršilnim naslovom. V primeru, kot je dani, ko je upnik s pravnomočnostjo sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine pridobil izvršilni naslov za izterjavo dane terjatve, pa sodna odločba, ki je bila izdana pred pravnomočnostjo sklepa o potrditvi prisilne poravnave in s katero je bilo odločeno o terjatvi, za katero učinkuje potrjena prisilna poravnava, proti insolventnemu dolžniku izgubi moč izvršilnega naslova, a le v obsegu, v katerem preneha pravica sodno uveljavljati plačilo. Ker izvršba na podlagi tega izvršilnega naslova že teče, mora sodišče izvršbo le še utesniti.
izpodbijanje pogodbe - napake volje - zmota - notarski zapis - oblika pogodbe - skrbnost udeleženca v pravnem prometu
Tudi subjektivno dojemanje zmote je vezano na skrbnost ravnanja v pravnem prometu, toženca pa tudi nista navedla posebnih okoliščin, zaradi katerih ne bi mogla razumeti pogodbenih pravnih pravil ob sklenitvi pogodbe oziroma vsaj potem, ko sta prejela pojasnila od notarke in pooblaščenca tožnikov.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - SODNE TAKSE
VDS00023187
ZPP člen 11, 154, 154/1, 155.. ZOdv člen 17.
predlog za obnovo postopka - odločitev o pravdnih stroških - sodna taksa
Tožena stranka bo v vsakem primeru dolgovano sodno takso (za predlog za obnovo postopka) morala poravnati prostovoljno ali v postopku izvršbe (ki je očitno že v teku), stališče sodišča prve stopnje, da ji ti stroški dejansko niso nastali, je napačno. Stroški sodne takse spadajo med za pravdo potrebne stroške v smislu 155. člena ZPP. Tožena stranka je, glede na to, da je s predlogom za obnovo postopka uspela, na podlagi prvega odstavka 154. člena ZPP upravičena ne le do povračila stroškov zastopanja, ampak tudi do povračila vseh stroškov sodne takse po odmeri sodišča, čeprav sodne takse dejansko še ni v celoti plačala.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00021554
ZPP člen 8, 243. ZVEtL-1 člen 43, 43/1. ZNP člen 37.
pripadajoče zemljišče - postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča - izvedensko mnenje - obseg pripadajočega zemljišča
Nepravilen vpis v zemljiški knjigi, ki nima dejanske podlage, ne more biti temelj pridobitve lastninske pravice, niti predmet ustavnega varstva zasebne lastnine. Izpodbijani sklep tako ne pomeni razlastitve nasprotne udeleženke, ampak se z njim le ugotavlja dejanski pravni položaj nepremičnine in varuje po zakonu pridobljena lastninska pravica predlagateljev.
pozneje najdeno premoženje zapustnika - dodatni sklep o dedovanju - dodatna zapuščina - pravni interes udeležencev postopka - dedni dogovor - zapuščinska obravnava - dvom v procesno sposobnost stranke - veljavnost pooblastila - nujne sestavine pritožbe - stroški zapuščinskega postopka
Zapuščinsko sodišče mora opraviti presojo o tem, kakšna je bila volja dedičev do kasneje najdenega premoženja že ob izdaji prvotnega sklepa o dedovanju, če so dediči tedaj sklenili dedni dogovor.
Konvencija o civilnopravnih vidikih mednarodne ugrabitve otrok (Haaška konvencija) člen 5, 9, 12, 12/2, 13, 13/1, 13/1-b.
odvzem otroka - mednarodni protipraven odvzem otroka - uporaba mednarodne konvencije - postopek po haaški konvenciji o civilnopravnih vidikih mednarodnega protipravnega odvzema otrok - zahteva za vrnitev otroka - listispendenca - ugovor litispendence - otrokovo običajno prebivališče - otrokova korist - resna nevarnost
Dolžnica ni zmogla dokaznega bremena glede obstoja resne nevarnosti, da bi bil otrok zaradi vrnitve izpostavljen telesnemu nasilju ali duševni travmi ali da bi bil kako drugače pripeljan v neugoden položaj (točka b prvega odstavka 13. člena Haaške konvencije). Uporaba te klavzule je pogojena z neobičajno težkimi okoliščinami, ki bi lahko ogrozile otrokovo korist ter bi na primer bil otrok lahko deležen resnega zlorabljanja ali zanemarjanja. Izvedeni dokazi tudi po mnenju pritožbenega sodišča ne dajejo podlage, da bi bil upnik nasilen do štiriletne deklice. Zatrjevano, nedokazano vlečenje za ušesa in tepež po riti ne zadostita standardu resne nevarnosti. Prav tako dolžnica niti ne navaja, da organi države Belgije (policija, skrbstveni organ, sodišče) nimajo vzpostavljenih mehanizmov, ki bi zagotovili ustrezno in primerno zaščito deklice po njeni vrnitvi.
oprostitev plačila sodnih taks - izredna denarna socialna pomoč - kriteriji za presojanje taksne oprostitve
Dolžnica je prejela zgolj izredno denarno socialno pomoč v enkratnem znesku za namensko porabo, pri čemer CSD ni ugotavljal oziroma ni bil vezan na dolžničino materialno stanje, temveč je denarno socialno pomoč odobril, ker se je dolžnica znašla v položaju trenutne materialne ogroženosti oziroma je izkazovala izredne stroške, vezane na preživljanje, ki jih z lastnim dohodkom tedaj ni mogla pokriti. V danem postopku dolžnica ni zatrjevala nobene izredne situacije, ki bi tudi sicer, glede na dolžničino premoženjsko stanje, najprej privedla do presoje, ali so podani pogoji za odlog (in ne oprostitev) plačila sodnih taks, zato je odločitev pravilno oprta na ugotovljen materialni položaj dolžnice.
Kar se tiče komisijske pogodbe pa je sodišče v 12. in 13. točki obrazložitve izpodbijane sodbe jasno, nedvoumno in prepričljivo obrazložilo, da je šlo za komisijsko pogodbo v razmerju med toženo stranko kot komisionarjem in med dobaviteljem vozila kot komitentom. Da je šlo v razmerju med pravdnima strankama za prodajno pogodbo je sodišče izrecno potrdilo v 13. točki obrazložitve izpodbijane sodbe, ko je obrazložilo, da ima v primeru prodajne komisije komisionar (tožena stranka) v razmerju do druge pogodbene stranke (tožeče stranke) položaj prodajalca, druga pogodbena stranka (tožeča stranka) pa položaj kupca. Nobenega dvoma ni, da iz obrazložitve izpodbijane sodbe popolnoma jasno izhaja, da je med pravdnima strankama šlo za prodajno pogodbo. Tožena stranka v tem poslu nastopala v dveh vlogah in sicer v vlogi komisionarja v razmerju z dobaviteljem vozila kot komitentom po komisijski pogodbi, kot jo ureja OZ v 798. členu in naslednjih in v vlogi prodajalca vozila v razmerju s tožečo stranko kot kupcem po prodajni pogodbi, ki jo ureja OZ v členu 435 in naslednjih in zgolj slednje je relevantno za odločitev v tej zadevi, saj je stranka prodajne pogodbe zgolj komisionar, torej tožena stranka in ne komitent - dobavitelj vozila.
povrnitev škode - privolitev v škodo - izključitev odgovornosti
Sodišče prve stopnje pravilno zaključuje, da je tožnik izrazil voljo, da se nepremičnina obremeni, s tem pa je privolil tudi v škodo, ki jo uveljavlja s tožbenim zahtevkom.
ureditev meje - javno dobro - kataster - potek meje po podatkih zemljiškega katastra - določitev meje po obstoječem dejanskem stanju
V primeru, ko meje med javnim dobrom in zemljiščem v zasebni lasti zaradi napak ali pomanjkljivosti v katastru ni mogoče določiti po stanju, kot ga izkazuje kataster, je treba mejo določiti po obstoječem dejanskem stanju.
denarna odškodnina - imisije - krajevno običajna meja imisij - razgled - hrup - dovozna pot - parkirišče - osvetljen objekt - odvzem svetlobe
Tožeča stranka je tista, ki mora napolniti pravni standard prepovedanosti imisij, to je odstopanje od stopnje imisij, kot je krajevno običajna in med drugimi nepremičninami.
Res je, da je pravnomočna (dajatvena) sodba izvršilni naslov, ki upniku omogoča, da po pravilnih izvršilnega postopka doseže njeno prisilno izpolnitev. Ker pa je tudi v postopku izvršbe vodilno načelo dispozitivnosti, je od upnika odvisno, ali bo izterjal, kar mu je bilo prisojeno. Pravnomočna sodba sicer veže pravdni stranki, vendar le dotlej, dokler se ne sporazumeta drugače. Tudi judikatne terjatve so namreč lahko predmet poravnave (prvi odstavek 1053. člena OZ). Upnik in dolžnik se torej lahko veljavno sporazumeta drugače, kot je odločilo sodišče.
stiki - vsebina predloga za izvršbo - popolnost predloga za izvršbo - dopolnjevanje trditev tekom postopka - odgovor na ugovor - določitev stikov med počitnicami - pravica izbire
Navajanje novot in predlaganje novih dokazov v izvršilnem postopku načeloma ni dopustno (šele) po vložitvi ugovora oziroma odgovora na ugovor. Dolžnik mora v ugovoru navesti vsa dejstva, s katerimi ga utemeljuje in predloži dokaze zanje (drugi odstavek 53. člena ZIZ), upnik pa ima enako dolžnost ob vložitvi odgovora na ugovor (tretji dostavek 58. člena ZIZ), in torej ne že v predlogu za izvršbo.
Zgolj dejstvo, da je dolžnica prva izbrala svoj termin poletnega dopusta, ni odločilno, saj izvršilni naslov ne določa, da bi imel pravico izbire (prvi) upnik, niti da mora dolžnica vsak njegov predlog sprejeti (potem to ne bi bil več dogovor), temveč da se morata o izrabi poletnih počitnic stranki dogovoriti.
Kaznivo dejanje zlorabe izvršbe po prvem odstavku 216. člena KZ-1 stori, kdor v izvršbi protipravno izterja več, kot je kdo dolžan plačati, ali si prilasti zmotno preplačilo dolga. Opis dejanja je obdolženki očital prvo izvršitveno obliko, torej da je v izvršbi zavestno izterjala več, kot je bil dolžnik (sedaj oškodovanec) dolžan plačati. Ob pravilno ugotovljenem dejanskem stanju, da je obdolženka kot upnica v izvršilnem postopku zoper oškodovanca oziroma dolžnika vložila izvršilni predlog zaradi izterjave preživnine in mu priložila izvršilni naslov – poravnavo Okrožnega sodišča v Celju z dne 6. 5. 2008, opr. št. N 202/2008, pri tem pa vedela, da je z istim oškodovancem 31. 8. 2011 sklenila novo sodno poravnavo, opr. št. N 472/2011, ki jo je zamolčala ter v kateri je bil povsem spremenjen dogovor med staršema o dodelitvi mld. Ž. S. v vzgojo in varstvo, spremenjen preživninski zavezanec in preživninska obveznost, s čimer je bila dejansko prejšnja sodna poravnava z dne 6. 5. 2008 razveljavljena, ji ni mogoče slediti v pritožbenih navedbah, da naj bi šlo zgolj za civilni postopek med upnikom in dolžnikom.
ZD člen 72, 72/1, 210, 210/1, 210/2, 210/2-1, 213, 213/1.
prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev na pravdo - manj verjetna pravica dediča - veljavnost oporoke - ustna oporoka
V konkretnem primeru, kjer je vprašljiv obstoj in izkazanost izrednih razmer, ki bi opravičevale veljavnost ustne oporoke, upoštevaje pri tem še navedbe zakonitih dedinj o neverodostojnosti oporočne priče, je pravilna odločitev sodišča prve stopnje,da je pravica oporočnih dedičev manj verjetna oziroma da je bolj verjetna pravica zakonitih dedinj, ki ustne oporoke ne priznavata.
V obravnavani zadevi je odločilno, da je obstajalo soglasje o tem, da bo financiranje (posojanje denarja za točno določen namen) potekalo po etapah ("projektno") in da morajo biti za vsako izpolnjene posebne predpostavke - za veljavnost vsake posamezne pogodbe (povezane s skupnim, že omenjenim namenom) morajo biti izpolnjene posebne predpostavke, in če slednje niso podane, lahko odpade tudi pogodbeni temelj celotnega posla (ali okvirne pogodbe z odloženim pogojem).
OZ člen 131, 171. ZVZD-1 člen 5, 5/1, 7, 7/1, 9, 19. ZPP člen 340, 341.
vmesna sodba v odškodninskem sporu - temelj odškodninskega zahtevka - deljena odgovornost za škodo - subjektivna odškodninska odgovornost - neustrezna delovna oprema - varnost in zdravje pri delu - nevarna stvar - soprispevek delavca k škodnemu dogodku
Zgolj dejstvo, da je priklopno vozilo izpolnjevalo varnostno - tehnične zahteve za uporabo v cestnem prometu in je imelo veljavno prometno dovoljenje namreč še ne pomeni, da je sporni zabojnik tudi predstavljal ustrezno oziroma primerno delovno sredstvo, varno za uporabo.
delna sodba - varstvo in vzgoja mladoletnega otroka - dodelitev otroka v vzgojo, varstvo in preživljanje - dodelitev otroka očetu - stiki staršev z otrokom - določitev stikov med staršem in otrokom - največja korist otroka - dokazovanje z izvedencem
Za dečka bo bolje poskrbljeno, če bo dodeljen v vzgojo in varstvo očetu, saj v nasprotnem primeru obstaja realna nevarnost, da bi prišlo do odtujitve dečka od očeta.