družinski spor - predlog za izdajo začasne odredbe - neizpolnitev obveznosti - izrek denarne kazni - posledice neizpolnitve obveznosti - sredstvo zavarovanja - dopolnilni sklep - novo izvršilno sredstvo - isto izvršilno sredstvo - odločanje po uradni dolžnosti
V družinskih postopkih lahko sodišče v postopku za izdajo začasne odredbe samo doda ali zamenja izvršilno sredstvo.
določanje pripadajočega zemljišča k stavbi - enodružinska hiša - prostorski akti in upravna dovoljenja - obseg funkcionalnega zemljišča - zemljišče namenjeno za redno rabo stavbe
Po presoji pritožbenega sodišča izvedensko mnenje in izpodbijani sklep ne vsebujeta odločilnih dejstev o tem, kolikšen obseg spornega zemljišča je bil po prostorskem aktu neposredno namenjen oziroma potreben za redno rabo predlagateljičine stavbe.
Merilo, ki tudi po ZVEtL-1 še vedno predstavlja poglavitni vir za ugotavljanje obsega pripadajočega zemljišča, je obstoj prostorskih aktov ali upravnih dovoljenj, na podlagi katerih je bila stavba zgrajena.
SPZ člen 60, 63. OZ člen 111, 111/1, 239, 239/2, 468, 468/2.
prodajna pogodba - stvarne napake - razlaga pogodbe - poslovna odškodninska odgovornost - škoda zaradi zaupanja
Tožnica je v pravdi I Pg 48/2015 uresničila pravico odstopiti od pogodbe zaradi stvarnih napak in je nastalo stanje neizpolnitve poslovne obveznosti. Ker vzrok za neizpolnitev izvira iz sfere toženke (gre za kršitev obveznosti prodajalca izročiti stvar brez napak) ima tožnica že po splošnem pravilu o poslovni odškodninski odgovornosti iz drugega odstavka 239. člena OZ upravičenje zahtevati povrnitev škode, ki ji je nastala, ker dolžnik ni izpolnil svoje obveznosti, medtem ko je posebno pravilo o tem upravičenju vsebovano v drugem odstavku 468. člena OZ (med pravicami kupca pri obstoju stvarnih napak prodane stvari). Iz zgoraj izpostavljenih okoliščin izhaja, da toženka ni izpolnila svoje pogodbene obveznosti, saj je tožnici prodala stroj s skritimi stvarnimi napakami, ki jih je zamolčala (protipravno ravnanje). Zaradi skritih napak tožnica stroja, za katerega je plačala zavarovanje (škoda zaradi zaupanja), ni mogla uporabljati in ni bil uresničen njen pogodbeni interes (vzročna zveza), pogodba pa je bila tudi razvezana.
Ker pravdno dejanje stranskega intervenienta nasprotuje pravdnemu dejanju stranke same, vložena pritožba ne more imeti pravnega učinka in je posledično nedovoljena (četrti odstavek 201. člena ZPP).
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da vprašanje, ali ima tožeča stranka veljavno koncesijo za opravljanje lekarniške dejavnosti, v predmetnem postopku predstavlja predhodno vprašanje.
Ker je Ustavno sodišče sprejelo odločitev o zadržanju odločitve Vrhovnega sodišča in ker sta tudi po oceni pritožbenega sodišča vprašanji (veljavnost koncesije in vprašanje veljavnosti koncesijske pogodbe) povezani, je sodišče prve stopnje pravilno prekinilo predmetni postopek do rešitve ustavne pritožbe.
omejitev dedovanja - omejitev dedovanja premoženja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu - predmet dedovanja - zapuščina - last občine - stroški vzdrževanja groba - pogrebni stroški
Zakon ne daje podlage za sklep, da imajo terjatve dediča iz naslova stroškov oskrbe zapustnikovega groba prednost pred omejitvijo dedovanja v korist občine. Gre za dolgove zapuščine, ki so nastali po zapustnikovi smrti in za njih odgovarjajo zapustnikovi dediči. Predmet obravnavanja v zapuščinskem postopku so le, kolikor se dediči dogovorijo o tem, kdo jih bo nosil oziroma v kakšnem razmerju jih bodo nosili. V nasprotnem primeru so lahko predmet obravnavanja v pravdnem postopku.
O razporeditvi delovnega časa med opravljanjem vojaške službe izven države odloča nadrejeni poveljnik, ki mora omogočiti pripadnikom potreben počitek glede na vrsto nalog in druge razmere in pri tem upoštevati tudi predpisane omejitve glede opravljanja posameznih zahtevanih nalog na določenih formacijskih dolžnostih. Iz 53. člena ZSSloV torej ne izhaja, da pripadnikom Slovenske vojske na mednarodnih misijah ne pripada tedenski počitek v trajanju 24 ur. Čeprav gre pri opravljanju dela v tujini za poseben pravni in dejanski položaj delavcev, to ne pomeni, da se delavcu lahko odreče pravica do tedenskega počitka. Bistveno je, da je delavec, če mu delodajalec te pravice ne zagotovi, upravičen do plačila, kot ga zahteva v obravnavani zadevi.
ZPP člen 249, 337. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 41, 41/5, 47, 47/1, 47/4, 48, 48/1, 48/1-2, 50, 50/1, 50/1-2, 50/3, 51, 51/1, 51/1-3, 54.
nagrada izvedenca - zahtevnost mnenja - prepozno navajanje dejstev
Pritrditi je treba izvedencu, da sodišče ne razpolaga s strokovni znanji in da ZPP zato predvideva izvedbo dokaza s strokovnjakom, ki je izvedenec. Tega istega argumenta pa ni mogoče uporabiti, ko gre za nalogo, ki jo ima sodišče, ko odmerja izvedenčevo nagrado.
Toženka se je z dednim dogovorm zavezala poplačati vse zapustnikove dolgove, torej tudi tiste, ki bi sicer sorazmerno odpadli na oba tožnika. Zaradi neizpolnitve te pogodbene zaveze tožnikoma odgovarja za škodo po drugem odstavku 239. člena OZ.
razmerja med solastniki - postopek za delitev solastnine - predhodno vprašanje - prekinitev postopka - soglasje - soglasje strank - naknaden preklic soglasja
Če bo nasprotna udeleženka v pravdi II P 124/2017 uspešna in bo morala predlagateljica odstraniti to, kar pritožnica s tožbo zahteva, bo skupna vrednost nepremičnin nižja, nižja pa bo tudi vrednost tistega dela solastnih nepremičnin, za katerega se v tem postopku poteguje predlagateljica. To pomeni, da bo (če bo sodišče prve stopnje takemu predlogu sledilo) imela slednja, glede na svoj solastni delež, ki znaša ½, pravico bodisi do večjega (fizičnega) dela solastnih nepremičnin bodisi do plačila razlike v vrednosti.
V juliju 2010 so bila razmerja, v katerih je kreditojemalec potrošnik, urejena z ZPotK. Predpisoval je obvezne sestavine hipotekarne kreditne pogodbe in sklenitev tovrstne pogodbe v obliki notarskega zapisa. Kreditojemalec (potrošnik) je bil posebej varovan, saj je bilo nično vsako pogodbeno določilo, ki je bilo v nasprotju z zakonom in v škodo potrošnika; v primeru nejasnih in nepopolnih določil so se uporabljale določbe ZPotK in drugih predpisov, ki so ugodnejše za potrošnika.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00020927
OZ člen 33, 33/5, 239, 239/1, 239/2, 243, 243/1, 247, 247/1, 247/2, 251, 251/4. ZPP člen 155.
predpogodba - rok za sklenitev glavne pogodbe - pogodbena kazen za zamudo - nesklepčnost - pogodbena odškodninska odgovornost - izgubljeni dobiček - vzročna zveza - prekinjena vzročna zveza - stroški odgovora na pritožbo
Določbo četrtega odstavka 251. člena OZ je treba razlagati tako, da je mogoče uveljaviti pogodbeno kazen zaradi zamude v izpolnitvi samo v primeru, ko je dolžnik pogodbeno obveznost z zamudo izpolnil ali ko upnik kumulativno uveljavlja tudi izpolnitveni zahtevek.
Na podlagi trditev, da tožeča stranka ni izpolnila pogodbe, je tožba na plačilo pogodbene kazni zaradi zamude nesklepčna.
nagrada in stroški sodnega izvedenca - nagrada in stroški izvedenca za opravljeno izvedensko delo - rok - umik dokaznega predloga - nezaložitev predujma za izvedenca
Ker izvedenka z umikom dokaznega predloga in dejstvom, da tožena stranka ne bo založila predujma, ni bila seznanjena, je izdelala izvedeniško mnenje in s tem so nastali stroški. Ker je tožeča stranka predlagala ta dokaz in založila predujem, v taki procesni situaciji mora nositi plačilo predujma.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - pogoji za izdajo začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve
Tožnica že v predlogu ni podala zadostnih navedb glede vseh, tj. drugih delov premoženja, na katere je želela seči s predlogom za zavarovanje in ji je sodišče prve stopnje (v tem delu nepravilno) sledilo in začasno odredbo v celoti sploh izdalo. Zato so brezpomembne pritožbene navedbe, da iz obrazložitve izpodbijanega sklepa niso razvidni razlogi za razbremenitev ostalih nepremičnin.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - SODNE TAKSE
VDS00023187
ZPP člen 11, 154, 154/1, 155.. ZOdv člen 17.
predlog za obnovo postopka - odločitev o pravdnih stroških - sodna taksa
Tožena stranka bo v vsakem primeru dolgovano sodno takso (za predlog za obnovo postopka) morala poravnati prostovoljno ali v postopku izvršbe (ki je očitno že v teku), stališče sodišča prve stopnje, da ji ti stroški dejansko niso nastali, je napačno. Stroški sodne takse spadajo med za pravdo potrebne stroške v smislu 155. člena ZPP. Tožena stranka je, glede na to, da je s predlogom za obnovo postopka uspela, na podlagi prvega odstavka 154. člena ZPP upravičena ne le do povračila stroškov zastopanja, ampak tudi do povračila vseh stroškov sodne takse po odmeri sodišča, čeprav sodne takse dejansko še ni v celoti plačala.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00021554
ZPP člen 8, 243. ZVEtL-1 člen 43, 43/1. ZNP člen 37.
pripadajoče zemljišče - postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča - izvedensko mnenje - obseg pripadajočega zemljišča
Nepravilen vpis v zemljiški knjigi, ki nima dejanske podlage, ne more biti temelj pridobitve lastninske pravice, niti predmet ustavnega varstva zasebne lastnine. Izpodbijani sklep tako ne pomeni razlastitve nasprotne udeleženke, ampak se z njim le ugotavlja dejanski pravni položaj nepremičnine in varuje po zakonu pridobljena lastninska pravica predlagateljev.
ZZZDR člen 78, 78/1, 78/2, 123, 131c. ZPP člen 78b, 357.
določitev preživnine - dolžnost preživljanja otrok - preživninska obveznost staršev - zapadlost preživninske obveznosti - vložitev zahteve - trenutek vložitve tožbe - odločitev po uradni dolžnosti - izdaja sodbe - trenutek izdaje sodbe - prekoračitev tožbenega zahtevka
Za čas pred izdajo sodbe se sme preživnina prisoditi le na zahtevo iz tožbe ali nasprotne tožbe, in sicer od dneva vložitve zahteve; če sodišče o tem odloči po uradni dolžnosti, pa od dneva izdaje sodbe.
Ker je tožnik v tožbenem zahtevku predlagal, da se mu določi preživninska obveznost od izdaje sodbe dalje, je pravica toženke, da terja preživnino pred izdajo sodbe sodišča prve stopnje, vezana na datum, ko je vložila nasprotno tožbo. Tožbenega zahtevka glede preživninske obveznosti tožnika do otrok za čas od vložitve njegove tožbe do vložitve nasprotne tožbe, pa ni, zato je sodišče odločilo prek zahtevka.
stiki - vsebina predloga za izvršbo - popolnost predloga za izvršbo - dopolnjevanje trditev tekom postopka - odgovor na ugovor - določitev stikov med počitnicami - pravica izbire
Navajanje novot in predlaganje novih dokazov v izvršilnem postopku načeloma ni dopustno (šele) po vložitvi ugovora oziroma odgovora na ugovor. Dolžnik mora v ugovoru navesti vsa dejstva, s katerimi ga utemeljuje in predloži dokaze zanje (drugi odstavek 53. člena ZIZ), upnik pa ima enako dolžnost ob vložitvi odgovora na ugovor (tretji dostavek 58. člena ZIZ), in torej ne že v predlogu za izvršbo.
Zgolj dejstvo, da je dolžnica prva izbrala svoj termin poletnega dopusta, ni odločilno, saj izvršilni naslov ne določa, da bi imel pravico izbire (prvi) upnik, niti da mora dolžnica vsak njegov predlog sprejeti (potem to ne bi bil več dogovor), temveč da se morata o izrabi poletnih počitnic stranki dogovoriti.
predlog za izdajo začasne odredbe - zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe - nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali znatno otežena - nekonkretizirana nevarnost - neizkazanost pogoja
Zgolj dejstvo likvidacije družbe, samo po sebi, ne more predstavljati odtujevanja, skrivanja ali kakšnega drugačnega razpolaganja s premoženjem, zaradi katerega bi bila uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena.
Trditev, da tožena stranka kredita ni poplačala, pomeni zatrjevanje negativnih dejstev in v pravdnem postopku velja, da je dokazno breme na tistem, ki zatrjuje obstoj in ne na tistem, ki zatrjuje neobstoj dejstva. Tožena stranka je torej tista, na kateri je bilo dokazno breme, da je kredit poplačala, takoj ko ga je prejela in na toženi stranki je bilo dokazno breme, da dokaže tudi to, da se je zatrjevano poplačilo nanašalo na njeno kreditno obveznost in da je bilo izvedeno v korist kreditodajalca.
Bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP se sodišču pripeti tedaj, če bi sodišče prve stopnje napačno povzelo vsebino dokazne listine v tehničnem smislu (napačno povzemanje zapisanega), ne pa tedaj, ko vsebino listine dokazno oceni.
Tožeča stranka kot subrogacijski upravičenec je skladno z določbo 275. člena OZ utemeljeno zahtevala poplačilo vtoževane terjatev in zato je sodišče pravilno v celoti ugodilo tožbenemu zahtevku.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - bolniški stalež - opravljanje pridobitne dejavnosti - zagovor
Glede na dana navodila, kot izhajajo iz izpovedi zdravnice, je dokazano, da je tožnik kršil navodila zdravnice o tem, kaj sme delati v času bolniškega staleža, z opravili kot so vožnja traktorja, obračanje sena z njim ter nalaganje in prevažanje bal, ročno obračanje bal sena, ročno premikanje kovinskih sodov in nalaganje na prikolico, košnja trave z vrtno kosilnico ter izkopavanje pridelkov, saj ta opravila ne sodijo v okvir navodila o dovoljenem gibanju v kraju bivanja oziroma presegajo dovoljen obseg aktivnosti med bolniškim staležem, čeprav naj bi tožnik ta dela strnjeno opravljal krajši čas - 20 minut do dve uri. Zato je bil podan odpovedni razlog po 8. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1.