Za spremembo tožbe po vročitvi prvotne tožbe v odgovor je potrebna privolitev tožene stranke, tožena stranka pa je spremembi tožbe izrecno nasprotovala niti se ni spustila v obravnavanje o glavni stvari po spremenjeni tožbi. Da bi prišlo do spremembe tožbe v postopku, bi torej moralo sodišče prve stopnje spremembo tožbe s sklepom dovoliti, česar pa v predmetni zadevi ni storilo.
Obdolžencu se očita, da je oškodovancu skušal odvzeti življenje tudi zaradi ljubosumnosti, torej iz dveh med seboj ločenih nagibov. Noben od njiju, ne maščevalnost in ne ljubosumnost, pa po teži ni enakovreden kvalifikatornim izvršitvenim oblikam kaznivega dejanja umora po 4. točki 116. člena KZ-1. Zato ju je mogoče upoštevati le kot okoliščini, pomembni pri odmeri kazni, ni pa ju mogoče uvrstiti med "druge nizkotne nagibe". Z izrekom prvostopne sodbe po obrazloženem kazenski zakon ni bil prekršen v vprašanju, ali je dejanje, zaradi katerega se obdolženec preganja, kaznivo dejanje (kršitev iz 1. točke 372. člena ZKP), temveč v vprašanju, ali je bil glede kaznivega dejanja, ki je predmet obtožbe, uporabljen zakon, ki se ne bi smel uporabiti. Opis kaznivega dejanja vsebuje namreč vse zakonske znake kaznivega dejanja poskusa uboja po prvem odstavku 115. člena KZ-1 v zvezi s členom 34 KZ-1.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00021848
ZPP člen 7, 212. ZFPPIPP-G člen 34, 34/2. ZFPPIPP člen 10, 10/1, 10/2, 10/3, 14, 14/2, 14/2-3, 14/2-3(1), 271, 271/1, 271/1-1, 271/1-2, 271/2, 391, 391/1. OZ člen 564.
pogodba o preužitku - aleatorna pogodba - izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika - osebni stečaj - obdobje izpodbojnosti - ožje povezane osebe - objektivni pogoj izpodbojnosti - zmanjšanje čiste vrednosti premoženja stečajnega dolžnika - čista vrednost premoženja - premoženje osebe - vrednost terjatve - trditveno in dokazno breme - insolventnost dolžnika
V postopku osebnega stečaja so torej izpodbojni pravni posli, ki jih je stečajni dolžnik sklenil ali izvedel v dobro oseb, ki imajo v razmerju do njega položaj ožje povezane osebe, v obdobju zadnjih pet let pred uvedbo postopka osebnega stečaja, če je izpolnjen objektivni pogoj izpodbojnosti in če je bil v času sklenitve posla dolžnik insolventen.
Pogodba o preužitku je aleatorna pogodba. Pogodbeni stranki v fazi sklenitve pogodbe ne vesta, kolikšne bodo medsebojne obveznosti, ker so te odvisne od trenutka smrti preživljanca.
Terjatve, ki jih je preužitkarica v razmerju do prevzemnika premoženja pridobila, ne sodijo med premoženjske terjatve, katerih vrednost bi bila predvidljiva in objektivno določljiva. Njihova vrednost je pomembna s subjektivnega stališča preužitkarice in sicer v zagotovitvi bodoče skrbi za preužitkarico v primeru bolezni in starostne onemoglosti. Teh negotovih bodočih dajatev in storitev, od katerih bi najbrž dolžnica imela osebno korist, pa ni mogoče premoženjsko ovrednotiti v smislu, da bi jih bilo mogoče upoštevati kot dolžnikovo premoženje v postopku osebnega stečaja. Gledano s stališča dolžnikovih upnikov negotove terjatve in storitve osebne narave, ki so predmet pogodbe o preužitku, na dan sklenitve pogodbe o preužitku niso imele prav nobene vrednosti. Pri izpodbijanju pravnega posla v stečaju je bistvena presoja ali se je čista vrednost dolžnikovega premoženja zmanjšala in bodo zato upniki poplačani v manjšem deležu.
Trditveno in dokazno breme, da do zmanjšanja premoženja stečajne dolžnice in manjšega plačila terjatev upnikov zaradi sklenitve pogodbe o preužitku ne bo prišlo, je bilo v obravnavanem primeru na strani tožene stranke. Tožena stranka bi morala trditi in dokazati, da se položaj upnikov zaradi sklenitve izpodbijane pogodbe o preužitku ni poslabšal oziroma da bodo upniki kljub prenosu premoženja na podlagi pogodbe o preužitku poplačani v enakem znesku, kot če do sklenitve te pogodbe ne bi prišlo.
Neutemeljene so pritožbene navedbe, da je tožnik kršil konkurenčno prepoved (39. člen ZDR-1), zaradi česar je toženki nastala gospodarska škoda. Tožena stranka namreč v dokaznem postopku pred sodiščem prve stopnje ni izkazala, da je tožnik opravljal konkurenčno dejavnost, prav tako ni navedla zneska nastala škode niti ni dokazala vzročne zveze med nastalo škodo in tožnikovim protipravnim ravnanjem, kot je pravilno zaključilo sodišče prve stopnje. Morebitno škodo mora delodajalec uveljavljati od delavca v posebnem postopku, navedeno pa ne more biti razlog za neizplačilo plač, kot zmotno meni pritožba.
ZFPPIPP člen 320, 320/1, 328, 330, 331, 441, 441/1.
prodaja dolžnikovega premoženja - ugovor upnika - prodaja pravice - sporna terjatev
Unovčenje stečajne mase vključuje prodajo vsega premoženja stečajnega dolžnika, izterjavo njegovih terjatev in vsak drugi posel za uresničitev njegovih premoženjskih pravic. Terjatev je premoženjska pravica, ki je v pravnem prometu. Predmet prodaje je lahko tudi sporna pravica, ki ji dolžnik delno ali v celoti nasprotuje. Okoliščina, da je terjatev sporna torej ne predstavlja ovire za njeno prodajo, ampak predstavlja tveganje za kupca take terjatve.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00021487
OZ člen 245, 461, 857, 860, 864. ZPP člen 212. ZPPCP-1 člen 70.
pravna narava pogodbe - plačilo prevoza - neplačilo - prevozna pogodba - špedicijska pogodba - trditveno in dokazno breme - razporeditev trditvenega in dokaznega bremena - mednarodni tovorni list (CMR) - ugovor nenastale pravice - sprememba podatkov - izročitev stvari tretjemu - nov prevzemnik - navodila naročnika - upoštevanje navodil
V skladu z določilom prvega odstavka 857. člena OZ se je špediter dolžan ravnati po navodilih naročnika. Torej bi tožeča stranka v skladu z elektronskimi sporočili zakonite zastopnice tožene stranke, izpolnjenimi CMR obrazci in odpremnicami morala opraviti prevoz tako, da bi blago izročila nominiranemu prejemniku in o tem toženi stranki posredovala dokazilo, kot je to pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje. Ker ni izpolnila svoje obveznosti izročitve blaga nominiranemu prejemniku, je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da tožeča stranka ni upravičena do plačila.
Ugovor nenastale terjatve zaradi neizpolnitve pogodbenih obveznosti nasprotne stranke ni vezan na rok. Tožena stranka ga lahko prvič poda šele v pravdi, ko tožeča stranka od nje zahteva plačilo.
V obravnavani zadevi je podan zakonski dejanski stan iz 3. alineje 2. odstavka 63. člena ZPIZ-2. Ni izkazan zakonski dejanski stan iz 1. alineje 2. odstavka 63. člena ZPIZ-2, po kateri je v I. kategorijo invalidnosti mogoče razvrstiti zavarovance, ki niso zmožni opravljati organiziranega pridobitnega dela ali svojega poklica in nimajo več preostale delovne zmožnosti. Torej zavarovance, pri katerih gre za popolno izgubo delazmožnosti za vsakršno organizirano pridobitno delo. Takšne spremembe zdravstvenega stanja pa pri tožnici do 21. 6. 2017, ko je bil končan obravnavani upravni postopek, zagotovo niso dokazane.
Ker je izvedenec tudi po stališču pritožbenega sodišča na sporno vprašanje prepričljivo odgovoril in pojasnil, da do napake, kot jo zatrjuje tožnik, ni prišlo, so torej s tem v zvezi pritožbene navedbe neutemeljene.
obrazložitev obsodilne sodbe - uradni zaznamek o izjavi osumljenca - ni nedovoljen dokaz
Zgolj iz razloga, ker je sodišče prve stopnje v okviru dokazne ocene (v nasprotju z uveljavljeno sodno prakso) povzelo vsebino uradnega zaznamka o osumljenčevi izjavi, le-ta ni dobil statusa nedovoljenega dokaza, ki bi ga bilo potrebno izločiti iz spisa, kot to menijo pritožniki, ki s tezo, da je podana kršitev iz 8. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, ne morejo uspeti.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00032961
KZ-1 člen 175, 175/1, 175/3, 186, 186/1. ZKP točka 201, 201/1, 201/1-1, 201/1-3. URS člen 22.
podaljšanje pripora - zloraba prostitucije - izkoriščanje prostitucije - ogrožanje zdravja drugih - trgovina z ljudmi - varščina kot nadomestilo za pripor - obrazložitev sklepa o priporu - obstoj utemeljenega suma - zaračunavanje vstopnine - zakonski znaki kaznivega dejanja - podrejen položaj - združba - izračun premoženjske koristi - sorazmernost pripora - neogibnost pripora - ogrožanje zdravja in premoženja - zmanjšana kriminalna količina - trajanje kazenskega postopka - begosumnost - ponovitvena nevarnost - koristoljubnost
Kadar zunajobravnavni senat odloča o podaljšanju pripora, mora preizkusiti, ali še vedno obstoji utemeljen sum, da naj bi obdolženi storil očitano mu kaznivo dejanje. Pri tem mora biti iz obrazložitve sklepa o podaljšanju pripora razvidno, da je sodišče ta preizkus opravilo.
Za izkoriščanje prostitucije gre torej vedno, ko ima storilec od kontinuiranega in utečenega nudenja spolnih storitev drugih oseb proti plačilu, določen zaslužek oziroma finančno korist.
Pri tovrstnem kaznivem dejanju je ogroženo predvsem zdravje ljudi, to je deklet, ki se prostituirajo in posledično koristnikov spolnih uslug. Prav tako je ogroženo premoženje deklet, ki naj bi morala določen del od prostituiranja plačati v obliki vstopnine v klub.
Za očitano kaznivo dejanje zadošča, da osumljeni trguje le z eno osebo.
Pritožbeno sodišče sprejema razloge, zaradi katerih je senat predlog za varščino zavrnil, upoštevaje da je ustrezno presodil, ali varščina ustreza konkretnim okoliščinam obravnavanega primera, to je stopnji begosumnosti, teži dejanja, premoženjskim razmeram obdolženca ter drugim okoliščinam, ki so odvisne od vsakega posameznega primera ter pravilno ocenil, da ponujena varščina ne ustreza teži obdolženčevih dejanj in tudi ni zagotovil, da ta ustreza njegovim premoženjskim razmeram. Zato je ob upoštevanju dejstva, da je osumljeni državljan tuje države, za ponujeno varščino utemeljeno zaključiti, da ne pride v poštev.
Pri tožniku do izdaje dokončne odločbe ni prišlo do popolne izgube delovne zmožnosti, temveč je pri njem še vedno podana preostala delovna zmožnost za drugo ustrezno delo ob že omenjenih stvarnih razbremenitvah. Ker ni izkazanega poslabšanja zdravstvenega stanja ni dejanske podlage za razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti na temelju 1. alineje 2. odstavka 63. člena ZPIZ-2 in posledično niti pogojev za priznanje pravice do invalidske pokojnine.
ZDR-1 člen 126.. Uredba o plačah direktorjev v javnem sektorju (2005) člen 126.
plača - direktor - delovna uspešnost - povečan obseg dela - nadurno delo
Uredba o plačah direktorjev v javnem sektorju v 7. členu določa, da direktorji niso upravičeni do dodatka za delo v manj ugodnem delovnem času, hkrati pa lahko direktorji javnih zavodov opravljajo tudi delo v svojem osnovnem poklicu, izjemoma s soglasjem pristojnega ministrstva opravljajo tudi delo preko polnega delovnega časa, če je takšno delo nujno potrebno zaradi nemotenega opravljanja dejavnosti. Pritožnica ni upravičena do izplačila, saj soglasje ministrstva ni bilo izdano, hkrati pa v postopku tudi ni navajala kdaj naj bi nadure dejansko opravila. Ugotovljeno je bilo tudi, da pritožnica ni opravljala delo v svojem osnovnem poklicu, delala v dežurstvu in stalni pripravljenosti.
V obravnavanem predsodnem postopku je bilo sicer pravilno ugotovljeno, da se dejansko stanje glede zavarovalne dobe, ki jo je pokojni dopolnil pri slovenskem nosilcu zavarovanja, ni spremenilo. Vendar pa sodišče prve stopnje pravilno razloguje, da se je spremenila pravna podlaga, saj je 1. 1. 2013 začel veljati ZPIZ‑2. Čeprav ZPIZ-2 v odnosu na ZPIZ-1 zaostruje pogoje za vdovsko pokojnino tako na strani umrlega zavarovanca, kot zavarovanih družinskih članov, za pritožbeno rešitev zadeve to ni odločilno. Navedena pravna in dejanska vprašanja, vključno zaradi zatrjevanja slabšega zdravstvenega stanja bo v ponovljenem upravnem postopku razčistila in se do njih vsebinsko opredelila tožena stranka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSK00020609
ZIZ-UPB4 člen 24, 24/1. ZN člen 64. ZUP člen 178, 178/3. OZ člen 190, 201, 417. ZPP člen 337, 337/1.
upravna overitev - pogodba o odstopu terjatve - listina, ki izkazuje prehod obveznosti - nedovoljene pritožbene novote - izvršilni naslov - listina, overjena pri upravni enoti - prehod obveznosti - nedopustna pritožbena novota
Izvršilno sodišče je pri presoji izpolnjenosti prehoda terjatve na drugega upnika vezano izključno na predložene kvalificirane listine iz 24. člena ZIZ, ki morajo imeti enako dokazno moč kot izvršilni naslov. Zakon o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju: ZUP) v tretjem odstavku 178. člena izrecno določa, da je upravna overitev enakovredna notarski overitvi zgolj glede postopkov po tem zakonu. Po ZUP pa postopajo upravni in drugi organi, ko odločajo o upravnih zadevah (1. člen ZUP), v konkretnem primeru pa ne gre za takšno zadevo. Listina, ki je overjena pri Upravni enoti, zato ne predstavlja kvalificirane listine iz 24. člena ZIZ, ki bi bila po dokazni moči enakovredna izvršilnemu naslovu.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00022683
ZDR-1 člen 177, 177/1.
odškodninska odgovornost delavca
Tožeča stranka v zvezi s škodo, ki naj bi ji nastala zaradi višje zavarovalne premije kot posledice sporne prometne nesreče, ne podaja nobenih navedb, iz katerih bi izhajalo, da je toženec to konkretno škodo povzročil namenoma ali iz hude malomarnosti, saj je navedla le, da se je toženec kot voznik tovornega vozila zaletel s tem vozilom in ji s tem povzročil škodo. Zgolj na podlagi dejstva, da se je toženec kot voznik tovornega vozila zaletel, ni mogoče šteti, da je zatrjevana najmanj huda malomarnost, torej skrajna nepazljivost, ki pomeni zanemarjanje tiste pazljivosti in skrbi, ki se pričakuje od vsakega povprečnega človeka. Zato odškodninski zahtevek iz tega naslova ni utemeljen.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSM00021135
KZ-1 člen 86, 86/11.
način izvršitve kazni zapora - alternativna izvršitev kazni zapora z delom v splošno korist - neoprava družbeno koristnega dela - izvršitev izrečene zaporne kazni
Pritožba z navedbo, da razlogi za neizvršitev dela v splošno korist niso v sferi obsojenega, po vsebini uveljavlja kršitev določb 86. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1).
Nezmožnost "oddelati" 360 ur v splošno korist po sodbi, izdani v predmetni zadevi (in preostalih 490 ur po prejšnji sodbi)1, je posledica obsojenčeve lastne odločitve, da zapusti Republiko Slovenijo (deložacija kaže na prezadolženost obsojenega) in s tem jasni nameri, da se zavestno in hote izogne izpolnjevanju nalog in navodil.
Sodišče prve stopnje, ki v skladu z določbo 81. člena v zvezi z 63. členom ZDSS-1 presoja pravilnost in zakonitost izpodbijane odločbe, na podlagi stanja do dokončne odločbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00021320
OZ člen 280, 280/1. ZPP člen 95, 95/1, 95/1-3, 99, 99/3. ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-8.
izvršilni naslov - terjatev na plačilo pravdnih stroškov - izpolnitev obveznosti - pravilna izpolnitev obveznosti - komu se izpolnjuje - upravičenec za sprejem izpolnitve - pravilna izpolnitev obveznosti iz izvršilnega naslova upnikovemu pooblaščencu - preklic pooblastila odvetniku - učinek preklica pooblastila
V skladu s 3. točko prvega odstavka 95. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ ima odvetnik, ki ga stranka pooblasti za pravdo, ne da bi v pooblastilu natančneje določila njegove pravice, na podlagi takega pooblastila pravico sprejeti od nasprotne stranke prisojene stroške.
Ker dolžnik ni bil obveščen o upnikovem preklicu pooblastila odvetniku A. A., ni imel razloga, da bi dvomil v obstoj tega pooblastilnega razmerja, niti ga ni bil dolžan preverjati, zato se je z namenom, da poravna stroške pravdnega postopka in s tem izpolni svojo obveznost, z elektronskim sporočilom z dne 22. 8. 2018 pravilno obrnil na upnikovega pooblaščenca in pri plačilu sledil podatkom, ki jih je od njega dobil. Pri tem ni pomembno, kdaj in na kakšen način je prišlo do materialno-statusnega preoblikovanja upnikovega pooblaščenca iz odvetnika v odvetniško družbo. Pomembno je, da se je dolžnik pri plačilu pravdnih stroškov zanesel na podatke, ki mu jih je posredoval upnikov pooblaščenec, za katerega ni vedel in mu tudi ni mogoče očitati, da bi moral vedeti, da mu je upnik preklical pooblastilo za zastopanje.
ZFPPIPP člen 399, 399/1, 399/4, 399/4-1. ZPP člen 337, 337/1.
postopek osebnega stečaja - odpust obveznosti - ovire za odpust obveznosti - zloraba pravice do odpusta obveznosti - neprerekana dejstva - pritožbene novote
V zvezi s prodanim avtom je sodišče prve stopnje ugotovilo, da dolžnica med postopkom pred sodiščem prve stopnje ni prerekala navedb upravitelja, da so se po podatkih, razvidnih na avto.net, primerljiva vozila takrat prodajala po 10.000,00 EUR. Prerekala tudi ni njegove navedbe, da dogovorjene kupnine za avto od matere nikoli ni prejela, niti terjala. Zato je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je ta dejstva štelo za ugotovljena. Te zaključke sodišča prve stopnje pritožnica sedaj izpodbija z zgoraj povzetimi novimi dejstvi in dokazi, ki pa jih pritožbeno sodišče ne sme upoštevati.