ZPP člen 151, 151/1, 155. ZOPNI člen 9, 9/1, 17a. Odvetniška tarifa (2015) člen 4, 4/6.
potrebni pravdni stroški - premoženje nezakonitega izvora - odvzem premoženja nezakonitega izvora - finančna preiskava
Pravdni stroški so izdatki, ki nastanejo med postopkom ali zaradi postopka (prvi odstavek 151. člena ZPP). Po ZOPNI je postopek za odvzem premoženja nezakonitega izvora razdeljen v dva dela. Predhodna faza je finančna preiskava, tej pa sledi pravdni postopek. Nobenega dvoma zato ne more biti, da so stroški, ki stranki nastanejo v fazi finančne preiskave, stroški, ki so nastali zaradi (kasneje) uvedenega pravdnega postopka. Sodišče prve stopnje je zato o teh stroških utemeljeno odločilo kot o delu pravdnih stroškov. Nobenega dvoma tudi ni, da gre za potrebne stroške v smislu 155. člena ZPP, saj so nastali zaradi uresničitve pravice do izjave, ki jo tožencema daje ZOPNI v 17.a členu.
predlog stranke za taksno oprostitev - obvezne sestavine predloga za oprostitev plačila sodnih taks - popolnost predloga za oprostitev plačila sodne takse - družinski član prosilca - podatki o premoženjskem stanju - poseg v pravico do sodnega varstva - poseg v pravico do učinkovitega pravnega sredstva - prejemnik denarne socialne pomoči
Ureditev, ki v primeru, da vlagatelj svojemu predlogu za taksno oprostitev tudi po pozivu ne predloži podatkov o družinskih članih oziroma njihovega soglasja za pridobitev podatkov po uradni dolžnosti, določa zavrženje takšnega predloga, lahko pomeni poseg v pravico do sodnega varstva ali pravico do pravnega sredstva, kadar družinski člani nočejo sodelovati in predlagatelju nočejo dati svojih podatkov in soglasij oziroma do teh podatkov predlagatelj ne more priti, ker zanje sam ne ve, iz upravičenih razlogov pa mu jih družinski člani ne morejo podati. Dolžnikov predlog za taksno oprostitev, v katerem navaja, da prejema le denarno socialno pomoč, s katero si plačuje stroške bivanja in terapij v programu za odvajanje odvisnosti, kjer se trenutno nahaja, zaradi česar tudi ne more do podatkov o svojih družinskih članih, je primeren za njegovo vsebinsko obravnavo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - SODNE TAKSE
VSK00021046
ZGD-1 člen 594, 595, 595/3, 595/4.
oprostitev plačila sodne takse - odškodninska odgovornost organov vodenja ali nadzora - odškodninska odgovornost organov vodenja ali nadzora prevzete družbe - posebni zastopnik za vložitev tožbe - zavezanec za plačilo stroškov - zavezanec za plačilo sodne takse
V predmetni zadevi je bil tožnik imenovan za posebnega zastopnika po 595. členu ZGD-1, predlagatelj postopka pa je bila družba H. d.o.o.. Po četrtem odstavku 595. člena ZGD-1 mora stroške pravdnih postopkov vnaprej nositi predlagatelj in ne posebni zastopnik. Ker je tožnik svojo legitimacijo za tožbo temeljil na citiranih določbah, ni zavezanec za plačilo sodne takse in bi moralo sodišče prve stopnje pogoje za oprostitev sodne takse ocenjevati glede na družbo H. d.o.o..
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00020608
Pravilnik o izvrševanju pripora člen 3, 3/2, 4, 5, 55, 69. ZIKS-1 člen 80. ZKP člen 209, 210, 211, 212, 213, 213a, 213b, 213c, 213č, 213d. ZKP-A člen 84, 85.
pripor - izvrševanje pripora - premestitev pripornika - premestitev obsojenca v drug zavod za prestajanje kazni zapora - pritožba zoper odredbo - pravica do pritožbe - smiselna uporaba določb ZKP - premestitev obsojenca v drug zavod za prestajanje kazni
Pritožbene navedbe, da se v obravnavani zadevi uporabljajo določbe 80. člena ZIKS-1, ki določa postopek za premestitev obsojencev iz enega v drug zavod ali oddelek drugega zavoda, niso utemeljene. Po oceni pritožbenega sodišča se navedena določba glede pripornikov ne uporablja najprej zato, ker bi po tem stališču sodišče sploh ne bilo pristojno za odločitev o premestitvi, drugič pa tudi zato, ker je pritožnik, ko pravno podlago za uporabo določb ZIKS-1 vidi v 213.č členu ZKP, spregledal, da se na isti pravni podlagi določbe zakona, ki ureja izvrševanje kazenskih sankcij in na njegovi podlagi izdanih predpisov smiselno uporabljajo le v primeru, če z ZKP in s predpisi, izdanimi na njegovi podlagi (v obravnavani zadevi Pravilnikom o izvrševanju pripora), ni drugače določeno. V obravnavani zadevi je drugače določeno v ZKP v 209. do 213.d členu ter v predpisu izdanem na njegovi podlagi, to je v Pravilniku o izvrševanju pripora. Slednjega je na podlagi 84. člena ZKP-A izdal minister, pristojen za pravosodje, 85. člen prej navedenega zakona pa je še izrecno določil, da z dnem, ko začne veljati ta zakon, prenehajo veljati določbe Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij, ki se nanašajo na izvrševanje pripora. Poleg tega Pravilnik o izvrševanju pripora v več določbah napotuje le na uporabo določb ZKP (med drugim v drugem odstavku 3. člena, 4. členu in 5. členu Pravilnika o izvrševanju pripora). Glede na navedeno je sodišče prve stopnje pravilno obrazložilo, da ZKP pritožbe zoper odredbo ne dovoljuje (enako Pravilnik o izvrševanju pripora), kar ni v nasprotju s 25. členom Ustave RS.
ZPP člen 451, 452, 453. Odlok o oskrbi s pitno vodo v Mestni občini Ljubljana (2014) člen 22, 22/2. Uredba o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (2012) člen 18.
postopek v sporu majhne vrednosti - prekluzija dejstev in dokazov - informativen dokaz - oskrba s pitno vodo - izvajalec javne službe - obračunsko obdobje - delež stroškov
Toženec bo, v kolikor bo želel doseči drugačno delitev stroškov, moral s souporabnico odjemnega mesta o tem skleniti ustrezen dogovor. Dokler takega dogovora ne bo, pa bo v razmerju do tožnice (ne pa nujno tudi v notranjem razmerju s souporabnico) dolžan plačevati polovico mesečnega stroška.
Na podlagi prepričljivih razlogov, ki jih je ugotovil izvedenski organ, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da pri tožnici zdravljenje v smislu prvega odstavka 63. člena ZPIZ-2 še ni zaključeno in da zato pri njej še ni mogoče ugotoviti invalidnosti ter tožbeni zahtevek zavrnilo.
ZFPPIPP člen 399, 399/1, 399/4, 399/4-1. ZPP člen 337, 337/1.
postopek osebnega stečaja - odpust obveznosti - ovire za odpust obveznosti - zloraba pravice do odpusta obveznosti - neprerekana dejstva - pritožbene novote
V zvezi s prodanim avtom je sodišče prve stopnje ugotovilo, da dolžnica med postopkom pred sodiščem prve stopnje ni prerekala navedb upravitelja, da so se po podatkih, razvidnih na avto.net, primerljiva vozila takrat prodajala po 10.000,00 EUR. Prerekala tudi ni njegove navedbe, da dogovorjene kupnine za avto od matere nikoli ni prejela, niti terjala. Zato je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je ta dejstva štelo za ugotovljena. Te zaključke sodišča prve stopnje pritožnica sedaj izpodbija z zgoraj povzetimi novimi dejstvi in dokazi, ki pa jih pritožbeno sodišče ne sme upoštevati.
V obravnavani zadevi je podan zakonski dejanski stan iz 3. alineje 2. odstavka 63. člena ZPIZ-2. Ni izkazan zakonski dejanski stan iz 1. alineje 2. odstavka 63. člena ZPIZ-2, po kateri je v I. kategorijo invalidnosti mogoče razvrstiti zavarovance, ki niso zmožni opravljati organiziranega pridobitnega dela ali svojega poklica in nimajo več preostale delovne zmožnosti. Torej zavarovance, pri katerih gre za popolno izgubo delazmožnosti za vsakršno organizirano pridobitno delo. Takšne spremembe zdravstvenega stanja pa pri tožnici do 21. 6. 2017, ko je bil končan obravnavani upravni postopek, zagotovo niso dokazane.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00023337
ZDR-1 člen 45.. ZVZD člen 5.. OZ člen 171, 171/1, 179.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - renta - varno delo - krivdna odgovornost - soprispevek - nepremoženjska škoda - pravična denarna odškodnina - izguba na zaslužku - premoženjska škoda
Pretežni del odgovornosti za nastanek škodnega dogodka je na strani tožene stranke, saj je vso sosledje dogodkov, od nepravilno izvedene kontrole naloženega tovora po opravljenem nakladanju ter do neustrezne priprave na razkladanje, posledica tožnikove nepoučenosti o varnem delu, ki bi ga morala zagotoviti tožena stranka. Glede na to, da je tudi tožnik bil nepreviden pri pripravi na razkladanje, saj se ni izognil preteči nevarnosti, pritožbeno sodišče ocenjuje, da je tožnik upravičen do sorazmerno zmanjšane odškodnine, pri čemer njegov soprispevek k nastanku škode sodišče ocenjuje z 20 %.
obnova postopka - nova dejstva in dokazi - priznanje krivde - izvedba dokazov - pravni pouk obdolžencu
Obsojenec je bil tekom postopka ustrezno poučen, da se s priznanjem krivde, ki se ne more preklicati, odpoveduje pravici, da sodišče odloča o obtožbi na glavni obravnavi ter pristane na to, da bo dokazni postopek izveden le glede tistih okoliščin, ki so pomembne za izrek kazenske sankcije (5. točka tretjega odstavka 285.a člena ZKP), pa je kljub temu krivdo na predobravnavnem naroku priznal ter se s tem med drugim odpovedal podaji lastnega zagovora v zvezi z očitanim kaznivim dejanjem in zaslišanju računovodkinje, ki je bilo predlagano v obtožnici. Dokazov, ki so bili predlagani že v teku postopka, vendar jih sodišče zaradi obsojenčevega priznanja krivde ni izvedlo, pa ni mogoče šteti za nove.
Upoštevajoč, da je bilo v času sojenja prvostopenjsko sodišče seznanjeno z dejstvom, da je bil obsojeni v postopku osebnega stečaja, pa se kot neutemeljene izkažejo šele v pritožbi zatrjevane navedbe, da vložitev ugovora zoper odpust obveznosti dne 1. 3. 2018 predstavlja novo dejstvo in da obsojenec na predobravnavnem naroku krivde ne bi priznal, v kolikor bi takrat vedel, da mu zaradi priznanja krivde, kasneje v postopku odpusta obveznosti znotraj postopka osebnega stečaja, obveznosti ne bodo odpuščene.
Neutemeljene so pritožbene navedbe, da je tožnik kršil konkurenčno prepoved (39. člen ZDR-1), zaradi česar je toženki nastala gospodarska škoda. Tožena stranka namreč v dokaznem postopku pred sodiščem prve stopnje ni izkazala, da je tožnik opravljal konkurenčno dejavnost, prav tako ni navedla zneska nastala škode niti ni dokazala vzročne zveze med nastalo škodo in tožnikovim protipravnim ravnanjem, kot je pravilno zaključilo sodišče prve stopnje. Morebitno škodo mora delodajalec uveljavljati od delavca v posebnem postopku, navedeno pa ne more biti razlog za neizplačilo plač, kot zmotno meni pritožba.
ZFPPIPP člen 320, 320/1, 328, 330, 331, 441, 441/1.
prodaja dolžnikovega premoženja - ugovor upnika - prodaja pravice - sporna terjatev
Unovčenje stečajne mase vključuje prodajo vsega premoženja stečajnega dolžnika, izterjavo njegovih terjatev in vsak drugi posel za uresničitev njegovih premoženjskih pravic. Terjatev je premoženjska pravica, ki je v pravnem prometu. Predmet prodaje je lahko tudi sporna pravica, ki ji dolžnik delno ali v celoti nasprotuje. Okoliščina, da je terjatev sporna torej ne predstavlja ovire za njeno prodajo, ampak predstavlja tveganje za kupca take terjatve.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00020929
ZFPPIPP člen 308, 309, 310. ZPP člen 13, 13/2, 206, 206/1, 206/1-1.
prekinitev postopka - ugotovitev lastninske pravice - pravno vprašanje - predhodno vprašanje - pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - načelo ekonomičnosti, smotrnosti in pospešitve postopka
Pravno vprašanje, ali je tožeča stranka sploh lastnica navedenih nepremičnin, je predhodno vprašanje za odločanje o tožbenem zahtevku zaradi ugotovitve neobstoja ločitvene pravice tožene stranke. Zato je edino smotrno, da sodišče prve stopnje ne bo samo reševalo predhodnega vprašanja obstoja lastninske pravice tožeče stranke na navedenih nepremičninah po 13. členu ZPP, ki je zelo kompleksno.
ZST-1 člen 8. ZPP člen 105a, 105a/1, 105a/2, 105a/3.
sodna taksa za pritožbo - plačilo sodne takse - neplačilo sodne takse za pritožbo - plačilo sodne takse kot procesna predpostavka za pritožbo - zavrnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse - pritožba se šteje za umaknjeno
Pritožnik s pritožbo ne izpodbija ugotovitve sodišča, da takse za pritožbo ni plačal ne ob vložitvi ne v roku 15 dni po prejemu sklepa, s katerim je sodišče zavrnilo njegov predlog za oprostitev. Pritožbeno sodišče zato ugotavlja, da je odločitev sodišča prve stopnje, ki je štelo pritožbo za umaknjeno, pravilna.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00022683
ZDR-1 člen 177, 177/1.
odškodninska odgovornost delavca
Tožeča stranka v zvezi s škodo, ki naj bi ji nastala zaradi višje zavarovalne premije kot posledice sporne prometne nesreče, ne podaja nobenih navedb, iz katerih bi izhajalo, da je toženec to konkretno škodo povzročil namenoma ali iz hude malomarnosti, saj je navedla le, da se je toženec kot voznik tovornega vozila zaletel s tem vozilom in ji s tem povzročil škodo. Zgolj na podlagi dejstva, da se je toženec kot voznik tovornega vozila zaletel, ni mogoče šteti, da je zatrjevana najmanj huda malomarnost, torej skrajna nepazljivost, ki pomeni zanemarjanje tiste pazljivosti in skrbi, ki se pričakuje od vsakega povprečnega človeka. Zato odškodninski zahtevek iz tega naslova ni utemeljen.
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da tožniku ni bil omogočen 24-urni tedenski počitek. Pri tem se je pravilno oprlo na izkazane obveznosti, kot so vsakodnevni obvezni sestanki, obveznost čiščenja orožja, nošenje vode in perila in ne le na obveznost nošenja uniforme in prepoved samostojnega zapuščanja baze na dan počitka. Okoliščina, ali so bile te zadolžitve primerjalno manjše od siceršnjih delovnih obveznosti, ni bistvena. Bistveno je, da tožnik tudi v dnevu, ko bi mu moral biti zagotovljen 24-urni počitek, ni bil prost obveznosti.
Ker se sodišče prve stopnje do pomembnih navedb oziroma argumentov tožeče stranke in predloženih dokazov (prvi in drugi pripravljalni vlogi) ni opredelilo, je s tem storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki je podana, če kakšna stranka z nezakonitim postopanjem, zlasti pa z opustitvijo vročitve, ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem. Sodna praksa zastopa stališče, da je ta kršitev podana tudi, kadar se sodišče ne opredeli do kakšne pomembne navedbe ali argumenta stranke.
Sodišče prve stopnje, ki v skladu z določbo 81. člena v zvezi z 63. členom ZDSS-1 presoja pravilnost in zakonitost izpodbijane odločbe, na podlagi stanja do dokončne odločbe.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - elementi kaznivega dejanja - sodna razveza - datum sodne razveze - samostojni podjetnik - denarno povračilo
Pritožba neutemeljeno navaja, da bi moralo sodišče pri odločitvi za sodno razvezo, kakor tudi pri določitvi datuma sodne razveze, upoštevati tudi druge okoliščine, ne zgolj aktiviranje statusa s. p. Vrhovno sodišče RS je v sodbi VIII Ips 33/2014 z dne 22. 4. 2014, navedlo, da so odločitev nižjih sodišč o datumu sodne razveze na dan aktiviranja s. p. potrjevale tudi druge okoliščine, kar pa ne pomeni, da je nezakonita odločitev sodišča, ki se glede datuma sodne razveze primarno opre na datum aktiviranja s. p. Da je takšna odločitev sodišča prve stopnje pravilna, izhaja tudi iz več drugih odločb1 v sodni praksi, kar kaže na to, da gre za ustaljeno stališče sodne prakse. Pritožbeno sodišče še izpostavlja, da je imel tožnik status samostojnega podjetnika neprekinjeno od 27. 3. 2015 dalje, torej tudi v času odločanja sodišča prve stopnje dne 22. 5. 2018. Pritožbeno sodišče je v podobni zadevi v sodbi Pdp 632/2013 z dne 26. 9. 2013 v zvezi s sodbo Vrhovnega sodišča RS VIII Ips 33/2014 že zavzelo tudi stališče, da okoliščina, da posameznik po aktiviranju s. p. s tem ni pridobival prihodkov, ni odločilna za presojo trajanja delovnega razmerja. Tudi to, da tožnik za odprtje s. p. ni prejel subvencije za (samo)zaposlitev, ne pomeni, da se zato datum aktiviranja s. p. ne bi smel upoštevati kot datum sodne razveze.