CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO
VSL00021560
OZ člen 131, 131/1, 134, 134/2, 179. URS člen 14, 15, 15/3, 22, 39, 39/1. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 10. ZPP člen 7, 8, 212.
odškodninska odgovornost - protipravnost - odškodnina - nepremoženjska škoda - človekove pravice - osebnostne pravice - pravica do zasebnosti - pravica do nedotakljivosti v zasebnem življenju - pravica do osebnega življenja - pravica do časti in dobrega imena - zahteva za prenehanje s kršitvami osebnostnih pravic - poseg v osebnostne pravice posameznika - poseg v pravico do zasebnosti - razžalitev dobrega imena in časti - pravica do svobode izražanja - svoboda govora - kolizija ustavnih pravic - merila za razreševanje kolizije med temeljnimi človekovimi pravicami - javna izjava - izjava politika - novinar - prepovedni zahtevek - javna oseba - relativno javna oseba - sodni penali - novinarsko poročanje - interes javnosti - vrednostna sodba - izjava novinarja - komentar načina dela novinarja - duševne bolečine - pravica dostopa do sodišča - stroški postopka - končni uspeh
Posameznikova intima je najstrožje varovana, je načelno nedotakljiva, za poseg vanjo pa mora obstajati tako močan javni interes, da prepričljivo prevlada v razmerju s sfero posameznikove intime.
Izražanje mnenja politika o objektivnosti in korektnosti poročanja novinarja, v okoliščinah konkretnega primera, ko ni bilo pospremljeno z žaljivkami ali kategoričnimi trditvami o korupciji in neobjektivnem poročanju, pač pa je šlo za spraševanje toženca o navedenem, pri čemer gre za njegovo reakcijo na novinarska vprašanja, ni nedopusten poseg v osebnostne pravice tožnice. Izjave toženca o navedenem glede na družbeno vlogo pravdnih strank ni mogoče generalno prepovedati za v bodoče.
Tožnica je kot novinarka t. i. relativna javna oseba in mora do neke razumne stopnje trpeti tudi posege v svojo osebnost. Pri zanimanju za osebo, ki s svojim poklicnim delom pripomore k ustvarjanju javnega mnenja, ne gre zgolj za zvedavost javnosti, pač pa za pristen javni interes, zato mora tožnica računati s tem, da je podvržena očem javnosti in lahko deležna tudi kritike in njeni družbeni vlogi sorazmernih posegov v zasebnost. O zadevah, ki so v interesu javnosti, lahko vsakdo razpravlja in širi mnenja.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00021407
URS člen 33, 35, 36. SPZ člen 66, 100. OZ člen 198.
solastnina - varstvo solastninske pravice - zamenjava ključavnice - izselitev iz stanovanjske hiše - nemožnost uporabe solastne nepremičnine - izročitev ključev - pravica do zasebnosti - pravica do nedotakljivosti stanovanja - neupravičena pridobitev - verzijski zahtevek - plačilo uporabnine - uporabnina za stanovanjsko hišo v solastnini - določitev višine uporabnine - povprečna tržna najemnina - privolitev v prikrajšanje - razdružitev solastnine - sklepčnost tožbe - poizvedovalni dokaz
Tožnica je z zahtevkom za izročitev ključev izrazila svoj interes za izvajanje soposesti solastne nepremičnine in so nasprotni zaključki sodišča prve stopnje zmotni. Iz trditvene podlage toženca po drugi strani ne izhaja, da bi mu izročitev ključev predstavljala oviro zaradi morebitnega tožničinega posega v njegovo zasebnost oziroma nedotakljivost stanovanja. Nasprotno, v pripravljalni vlogi z 28. 3. 2018 je navedel, da tožnici bivanja ni nikoli branil ter je z izročitvijo ključev mlajši hčerki predvideval, da so ti dostopni tudi tožnici. Dodal je še, da bi tožnica hišo lahko kadarkoli uporabljala. Zato pritožbeno sodišče ne soglaša z razlogi sodišča prve stopnje, ki je kljub ugotovitvi, da gre za hišo z dvema bivalnima enotama, ustavnopravnemu varstvu pravice do zasebnosti (35. člen URS) in nedotakljivosti stanovanja (36. člen URS) dalo prednost pred varstvom tožničine (so)lastninske pravice (33. člen URS). Z izpodbijano odločitvijo je sodišče ohranilo nepravično stanje, ko tožnica, ki je bila zaradi toženčeve zamenjave ključev nedopustno izključena iz soposesti solastne nepremičnine, kljub sodni odločbi o načinu razdelitve premoženja, zaradi dolgotrajnosti postopka s civilno delitvijo, svojih solastniških upravičenj še naprej ne bi mogla izvajati. Po drugi strani bi preostali lastnik ohranil izključno posest na celotni stanovanjski hiši, ki jo je zaradi zasedenosti tudi težje prodati na trgu.
Solastnikova obveznost plačevanja uporabnine drugemu solastniku ni obveznost, ki bi izhajala neposredno iz njegove solastninske pravice. Takšna obveznost nastane šele tedaj, ko je podan položaj neupravičene obogatitve. Sodišče prve stopnje je sicer pravilno izhajalo iz pravne podlage, ki utemeljuje zahtevek na plačilo uporabnine, zmotno pa je zaključilo, da ga tožnica ni dovolj substancirala ter ga zato zaradi nesklepčnosti zavrnilo. Tožnica je že v tožbi ustrezno opisala, v čem obstoji njeno prikrajšanje zaradi toženčevega nedopustnega ravnanja, ki je vodilo v opustitev posesti, in ga vrednostno opredelila ter dodala, da je prav za tolikšen znesek tudi toženec neupravičeno obogaten. V drugi pripravljalni vlogi, vendar še pravočasno, je dodatno navedla, da toženca kot nedobrovernega posestnika zadene breme vrnitve tudi tistih plodov, ki jih je iz kakršnegakoli razloga opustil obrati. Objektivno merilo za ugotavljanje koristi, ki pomeni najemnino, predstavlja tržna najemnina za uporabljeno stvar v spornem obdobju, pri čemer je izhodišče za določitev uporabnine povprečna najemna vrednost celotne sporne nepremičnine, ne le njenega nezasedenega dela.
kreditna pogodba - potrošniški kredit - zamuda s plačilom obrokov - odstop od pogodbe - prehod zavarovančevih pravic nasproti odgovorni osebi na zavarovalnico
Toženca sta zamujala s plačilom treh zaporednih obrokov kredita, zato je bila banka v skladu s prvim odstavkom 13. člena ZPotK upravičena zahtevati plačilo preostalih obrokov pred zapadlostjo ali z enostransko izjavo razdreti pogodbo in (posledično prav tako) zahtevati plačilo celotnega dolga.
Ker sodna praksa višjih stališč temelji na stališču, da za odstop od pogodbe zadostuje neoblična izjava in da kot obvestilo o odstopu šteje tudi prejem vložene tožbe ali predloga za izvršbo, je do odstopa, če že ne s potekom roka, ki ga je dala banka v zadnjem pozivu k plačilu dolga z dne 7. 4. 2011, prišlo najkasneje, ko je tožena stranka prejela predlog za izvršbo. A tudi če do veljavnega odstopa ne bi prišlo, tožeča stranka (ki je vstopila v pravni položaj banke) takšno plačilo zaradi zamude s plačilom dveh zaporednih obrokov upravičeno uveljavlja neposredno na podlagi prvega odstavka 13. člena ZPotK, ki takšno možnost predvideva, ne da bi bil za njeno uresničitev potreben predhoden odstop od kreditne pogodbe.
prekinitev zapuščinskega postopka - napotitev dediča na pravdo - ugotovitev dedne pravice - obstoj izvenzakonske skupnosti - smrtovnica - javna listina
Tisti, ki trdi, da obstaja določena pravica ali pravno razmerje, je to dolžan dokazati. Sodišče prve stopnje je na podlagi navedb strank in dokazov, predvsem pa dejstva, da je pritožnica v drugem pravdnem postopku, kjer je bila zaslišana kot priča in bila poučena o posledicah krive izpovedbe, le dobra dva meseca pred zapustnikovo smrtjo, izpovedala, da sta bila z zapustnikom le prijatelja, pravilno štelo njeno pravico za manj verjetno in jo napotilo na pravdo.
Sodišče prve stopnje o procesnem pobotu tožene stranke ni odločilo z utemeljitvijo, da to ni mogoče, ker bi morala tožena stranka v zvezi s tem podati določen zahtevek. Navedenemu je dodalo, da je tožena stranka ves čas postopka uveljavljala ugovor ugasle pravice, to je dejstvo, da je bila ta terjatev že pobotana. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je tožena stranka določno navedla, da v kolikor bo sodišče Asignacijsko pogodbo štelo za nično (torej podrejeno), nasprotno terjatev v višini 11.122,82 EUR uveljavlja v procesni pobot. Njen v pobot uveljavljani ugovor le v obrestnem delu ni bil določno postavljen. Zato bi sodišče prve stopnje toženo stranko moralo pozvati, da pobotni ugovor določno postavi. Ker tega ni storilo in o pobotnem ugovoru ni odločilo, je zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka.
Toženec navaja, da je tožeča stranka vseskozi vedela oziroma bi morala vedeti, da mu izplačuje previsok znesek akontacij, a je kljub temu po lastni volji in ob poznavanju predpisov tako ravnala, ne da bi si pridržala pravico zahtevati vrnitev izplačanih zneskov. Zato pravna podlaga, ki jo citira sodišče prve stopnje in ob tem izpostavlja potrebno skrbnost tožeče stranke pri poslovanju s svojimi denarnimi sredstvi, ni očitno brezpredmetna. Po 191. členu OZ namreč kdor kaj plača, čeprav ve, da ni dolžan, nima pravice zahtevati nazaj, razen če si je pridržal pravico zahtevati nazaj ali če je plačal, da bi se izognil sili.
DELOVNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VDS00022284
ZIZ člen 270.. ZDSS-1 člen 43.. OZ člen 191.
začasna odredba - zavarovanje denarne terjatve
Toženec se brani z navedbami, da je tožeča stranka vseskozi vedela oziroma bi morala vedeti, da mu izplačuje previsok znesek akontacij, a je kljub temu po lastni volji in ob poznavanju predpisov tako ravnala, ne da bi si pridržala pravico zahtevati vrnitev izplačanih zneskov. Zato pravna podlaga, ki jo citira sodišče prve stopnje in ob tem izpostavlja potrebno skrbnost tožene stranke pri poslovanju s svojimi denarnimi sredstvi, ni očitno brezpredmetna. Po 191. členu OZ namreč kdor kaj plača, čeprav ve, da ni dolžan, nima pravice zahtevati nazaj, razen če si je pridržal pravico zahtevati nazaj ali če je plačal, da bi se izognil sili. Glede toženca pa je sodišče prve stopnje izpostavilo 190. člen OZ, po katerem je tisti, ki je bil brez pravnega temelja obogaten na škodo drugega, prejeto dolžan vrniti.
ZPP člen 42, 44, 318, 318/1, 338, 338/2. SZ-1 člen 103, 103/1, 103/1-4, 103/3, 112, 112/4.
vrednost spornega predmeta - pogoji za izdajo zamudne sodbe - odpoved najemne pogodbe - izpraznitev stanovanja - rok za izselitev iz stanovanja
Ker pasivnost tožene stranke povzroči priznanje tožnikovih dejanskih navedb, sodišču dejanskega stanja ni treba, niti ga praviloma ne sme ugotavljati. Kot podlago zamudne sodbe vzame dejansko stanje, ki je navedeno v tožbi.
Ugovor pobota v pravdi ustvarja litispendenco s trenutkom, ko se nasprotna stranka z njim seznani. Ista terjatev se ne more uveljavljati v pobot v dveh pravdah ali se uveljavljati enkrat z ugovorom pobota v pravdi in drugič s samostojno (lahko tudi nasprotno) tožbo.
V okviru konkretnega dejanskega stanu je bilo ugotovljeno, da je bilo tudi po zadnjem očitanem motilnem dejanju vzpostavljeno prejšnje stanje, zato je potrebno zahtevek na vzpostavitev prejšnjega stanja zavrniti.
sklep o pravdnih stroških - brezplačna pravna pomoč - povrnitev stroškov zastopanja v postopku brezplačne pravne pomoči dodeljenega odvetnika
Odločitev sodišča, da prepolovi odvetniške stroške, temelji na petem odstavku 17. člena ZOdv, ki določa, da je odvetnik, postavljen po uradni dolžnosti in odvetnik, ki izvaja storitve brezplačne pravne pomoči, upravičen do plačila za svoje delo v višini polovice zneska, ki mu pripada po ZOdv.
ustavitev pravdnega postopka - plačilo sodne takse kot procesna predpostavka - doplačilo sodne takse za pravdni postopek - neplačilo sodne takse - domneva umika tožbe - slabo finančno stanje
Ker tožeča stranka v sodno postavljenem 15-dnevnem roku sodne takse ni (do) plačala, je sodišče ravnalo pravilno, ko je postopek ustavilo (tretji odstavek 188. člena ZPP), saj je štelo, da je tožeča stranka tožbo umaknila (tretji odstavek 105.a člena ZPP).
začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi - podaljšanje zavarovanja zahtevka za odvzem premoženjske koristi - presoja pogojev
Dosedanje trajanje začasnega zavarovanja, upoštevajoč vrsto, naravo in težo kaznivih dejanj, zapletenost zadeve ter obseg in pomen premoženja, ki je predmet začasnega zavarovanja, po oceni pritožbenega sodišča ne presega razumnega roka izvajanja takšnega ukrepa.
ZZZDR člen 78, 106, 106/1. ZPP člen 421, 421/2, 411, 411/1.
stiki med otrokom in staršema - bolezen otroka - nadomeščanje stikov v primeru bolezni - več izvedenskih mnenj - stiki očeta z otrokom - stiki v korist otroka - zaslišanje ene pravdne stranke - začasna odredba iz razmerij med starši in otroci
Materialnopravna podlaga za določitev stikov otrok s starši je podana v določbi prvega odstavka 106. člena ZZZDr. Stiki med otrokom in staršem se na podlagi citirane določbe določajo zato, da otrok, pa tudi starš s katerim otrok ne živi, preko stikov ohrani občutek medsebojne čustvene povezanosti in pripadnosti, zraven tega pa lahko starš v času stikov neposredno sodeluje tudi pri vzgoji otroka.
dedovanje naknadno najdenega premoženja - dedovanje premoženjske pravice - polica o življenjskem zavarovanju - predlog za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju - ugotavljanje obsega dodatne zapuščine - odpoved dedovanju
Na podlagi ugotovljenih dejstev sodišče druge stopnje zaključuje, da iz zavarovalne police, ki jo dedinja uveljavlja kot dodatno dediščino po pokojnem možu, izhaja pravica zahtevati določeno zavarovalnino, kar nedvomno je premoženjska pravica, ki je v trenutku smrti zapustnika prešla na njegove dediče.
materialni vsebinski preizkus obtožnega akta - utemeljen sum - presoja dokazov - dokazna ocena
Preizkus obtožnega akta se opravi na podlagi dejstev in podatkov, navedenih v opisu kaznivega dejanja, pa tudi drugih podatkov, ki so v spisu. Sodnik mora oceniti samo, ali je zadosti dokazov za utemeljen sum, ne more pa se spuščati v presojo verodostojnosti in prepričljivosti posameznih dokazov, saj sme to opraviti samo po njihovi izvedbi na glavni obravnavi, na kar upravičeno opozarjajo pritožniki.
napoved pritožbe - prepozno plačilo sodne takse - zamuda roka za plačilo sodne takse - domneva umika - blokada računa - predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse - gotovinsko plačilo
Blokada transakcijskega računa tožene stranke ne opravičuje njene zamude pri plačilu sodne takse. V primeru slabega (premoženjskega, finančnega in) likvidnostnega stanja bi tožena stranka lahko vložila predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse.
URS člen 28. KZ-1 člen 7, 86, 86/7, 86/11. KZ-1B člen 44.
način izvršitve kazni zapora - sprememba določbe zakona - uporaba milejšega zakona
Sodišče prve stopnje se je pri svoji odločitvi glede kazenske sankcije in načina njene izvršitve oprlo na zakon, ki je veljal v času storitve kaznivega dejanja, to je KZ-1, pri tem pa prezrlo, da KZ-1 ni omogočal odločanja o alternativnem izvrševanju zaporne kazni s sodbo, pač pa je določal, da se o predlogu, ki ga obsojenec vloži po pravnomočnosti sodbe, odloča v posebnem postopku. Glede na to, da je bil s KZ-1B spremenjen 86. člen, ki določa, da o dopustnosti izvršitve kazni zapora odloča sodišče na predlog obdolženca že s sodbo in torej ne šele po pravnomočnosti sodbe s posebnim sklepom, pa je potrebno šteti, da je KZ-1B milejši predpis.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00021475
KZ-1 člen 20, 20/2, 90, 90/1-3, 257, 257/5-3,.
kršitev kazenskega zakona - eno kaznivo dejanje - rok za zastaranje - zastaranje kazenskega pregona
Dejanja storjena zoper istega oškodovanca, ki so časovno in prostorsko ozko povezana in ki jih od vsega začetka povezuje jasna predstava obdolžencev pridobiti veliko premoženjsko korist, pomeni eno kaznivo dejanje.