postopek osebnega stečaja - izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj v stečaju - pravne posledice uspešne uveljavitve izpodbojnega zahtevka - rok za uveljavitev izpodbojnega zahtevka - prodajna pogodba - motorno vozilo - ožje povezane osebe - objektivni element izpodbojnosti - vezanost sodišča na procesni sklep - izvedba dokazov - zavrnjeni dokazi - zaslišanje strank - ogled - dokazovanje z izvedencem - nestrinjanje z izvedenskim mnenjem - prekluzija - opozorilo na posledice zamude roka za predložitev vloge - sprememba tožbe - izpodbojni zahtevek - dajatveni denarni zahtevek - nadomestitev vrednosti stvari - vrnitveni zahtevek - nedovoljene pritožbene novote - priznana dejstva - obrazloženost stroškovne odločitve
Tožeča stranka je v tožbi postavila izpodbojni zahtevek in povračilni zahtevek na vračilo spornih vozil. Povračilnega zahtevka ni postavila šele z vlogo 5. 10. 2015, pač pa je takrat zahtevek (v posledici dejstva, da je iz odgovora na tožbo izvedela, da toženec dveh vozil naj ne bi imel več v lasti in posesti) oblikovala tako, da je za primer, da vračilo vozil ni več mogoče, zahtevala plačilo denarnega nadomestila. Te dopolnitve ni mogoče šteti kot uveljavljanje novega / dodatnega povračilnega zahtevka, pač pa gre za isti povračilni zahtevek v drugi obliki. S tem zahtevkom se dejanska in pravna podlaga zahtevka ni spreminjala. Tožnik ima do toženca le en povračilni (kondikcijski) zahtevek: tožeča stranka sme zahtevati le vrnitev tistega, kar je bilo predmet izpodbijanja, in nima zahtevka za denarno nadomestilo, če je vrnitev v naravi še mogoča.
Za vsebino povračilnega zahtevka je odločilno, ali toženec s predmetom izpolnitve razpolaga, tako da ga lahko vrne tožeči stranki. Šele v primeru, da vračilo vozil, ki jih je toženec v tej zadevi prejel z izpodbijanim pravnim dejanjem ni mogoče, sme tožnik zahtevati denarno nadomestilo. Če za okoliščino, da s predmetom izpolnitve ne razpolaga več stečajni dolžnik izve šele po vloženi tožbi, bi bilo pritožbeno stališče, da povračilnega zahtevka ne sme več preoblikovati, ker je rok iz prvega odstavka 277. člena ZFPPIPP že potekel, prestrogo in preformalistično.
razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti - pravilnost vročitve - nepravilno izpolnjena vročilnica - neuporaben hišni predalčnik - načelo kontradiktornosti
Tožniku je treba dopustiti, da s predlaganimi dokazi dokazuje pravilnost vročitve oziroma morebitno napako vročevalca pri zapisu na vročilnici ter mu s tem omogočiti razjasnitev okoliščin vročitve.
ZFPPIPP člen 18, 386, 386/1, 399, 399/4, 399/4-4, 403, 403/1, 406, 406/1, 406/1-1. OZ člen 564, 565.
odpust obveznosti - preužitek - vložitev izpodbojne tožbe - zloraba pravice do odpusta obveznosti - odsvojitev nepremičnine - dokazno breme dolžnika - načelo vzajemnosti dajatev - zmanjšanje čiste vrednosti premoženja stečajnega dolžnika - ožje povezana oseba
Pogodba o preužitku je bila sklenjena v obdobju izpodbojnosti 5 let pred uvedbo postopka osebnega stečaja nad dolžnico. Pogodba je bila sklenjena z dolžničinim sinom, ki ima položaj ožje povezane osebe. Posledica pogodbe je zmanjšanje čiste vrednosti premoženja zaradi odsvojitve nepremičnin dolžnice tako, da bodo zaradi tega upniki prejeli plačilo svojih terjatev v manjšem deležu, kot če pogodba o preužitku ne bi bila sklenjena, oziroma plačila sploh ne bodo prejeli, saj je stečajna masa neznatne vrednosti. Posledično je upnik pravočasno vložil izpodbojno tožbo.
Vložena izpodbojna tožba je ena izmed predpostavk domneve zlorabe pravice do odpusta obveznosti. Stečajno sodišče ne more in ne sme preverjati vsebine in utemeljenosti tožbenega zahtevka na podlagi izpodbojne tožbe, pač pa ugotavlja zgolj to, ali je bila izpodbojna tožba vložena in ali je bila vložena pravočasno. Utemeljenost izpodbojne tožbe ali pravilnost tožbenega zahtevka v ničemer ne vplivata na odločanje o ugovoru proti odpustu obveznosti.
razveljavitev pogodbe o dosmrtnem preživljanju - skupno premoženje izvenzakonskih partnerjev - nedovoljeno razpolaganje enega od zakoncev s skupnim premoženjem - izpodbojnost pravnega posla - dobra vera novega pridobitelja - obstoj zunajzakonske skupnosti
Kadar glede stvari iz skupnega premoženja sklepa pravni posel le en zakonec, se torej zahteva soglasje drugega zakonca (53. člen ZZZDR). Pravni posel glede stvari iz skupnega premoženja, ki ga sklene le en zakonec brez soglasja drugega, je izpodbojen le v primeru, če pridobitelj ni bil v dobri veri. Kadar eden od skupnih lastnikov samostojno razpolaga, se šteje, da tretji ni v dobri veri samo, če je tretji vedel, da je stvar v skupni lastnini in da se razpolaga brez soglasja skupnega lastnika (72. člen SPZ).
posebna razdelitvena masa - sklep o razdelitvi posebne razdelitvene mase - procesne predpostavke za pritožbo - pritožbeni razlogi - nedovoljena pritožba - zavrženje pritožbe
V obravnavanem primeru je upnik imel možnost v ugovoru uveljavljati vse razloge, ki jih poskuša uveljavljati s pritožbo, pa te možnosti ni izkoristil. Če bi v roku vložil ugovor z vsebino, kakršno uveljavlja s pritožbo, bi se sodišče prve stopnje do teh navedb moralo vsebinsko opredeliti. Zgolj v primeru, da tega ne bi storilo ali da ugovora ne bi obravnavalo, bi upnik imel pravico do pritožbe.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00022420
KZ-1 člen 49 49/2, 324, 324/1, 324/1-1. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-1. ZPrCP člen 45, 45/2, 45/10.
kaznivo dejanje nevarne vožnje v cestnem prometu - vožnja pod vplivom alkohola - prometna nezgoda - smrt oškodovanca - vzročna zveza - kazenska sankcija - stranska kazen prepovedi vožnje motornega vozila - soprispevek oškodovanca k nastanku škode - zmotno sklicevanje na načelo ne bis in idem
Določba 324. člena KZ-1 je bila z novelo KZ-1B spremenjena in so sedaj kršitve cestnoprometnih predpisov v prvem odstavku 324. člena določene alternativno, pri tem pa v skladu s 1. točko prvega odstavka 324. člena KZ-1 že vožnja pod vplivom alkohola, v konkretnem primeru z najmanj 0,69 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka, zadostuje za nastanek neposredne nevarnosti za življenje ali telo kakšne osebe. Zato vzročne zveze s smeri, kot to pričakuje pritožba, ni potrebno posebej ugotavljati.
uveljavljanje nepravilnosti pri vročanju - dovoljenost predloga za vrnitev v prejšnje stanje - dovoljena pritožba - izredno pravno sredstvo
V sodni praksi in pravni teoriji je sprejeto enotno stališče, da stranka nepravilnosti pri vročanju sodne odločbe ne more uveljavljati kot podlage za vrnitev v prejšnje stanje, temveč je napačna vročitev lahko le pritožbeni razlog ali razlog za vložitev izrednega pravnega sredstva.
nepopolna pritožba - vračanje pritožbe v dopolnitev
Iz vlog z dne 6. 2. 2019 in 25. 2. 2019 ne izhaja zoper katero odločbo prvostopenjskega sodišča tožena stranka vlaga pritožbi. Tega ni mogoče razbrati niti iz vsebine obeh vlog, v katerih se tožena stranka sklicuje tako na izvršilni postopek in sklep o izvršbi, kot tudi na kazenski postopek. Ker teh vlog kot pritožb po 336. členu ZPP ni dopustno vročati stranki v dopolnitev, tožena stranka pa ni navedla, zoper katero odločbo prvostopenjskega sodišča v tem postopku vlaga pritožbi, je pritožbeno sodišče pritožbi kot nepopolni zavrglo.
neutemeljena začasna odredba - nevarnost za nastanek težko nadomestljive škode - dedič
Dedič poleg verjetnosti obstoja terjatve ni izkazal enega izmed pogojev iz drugega odstavka 272. člena ZIZ, ki mora biti podan kumulativno poleg verjetnosti obstoja terjatve, zato predlog za izdajo začasne odredbe ni utemeljen, posledično pa tudi ni utemeljena pritožba, ki graja odločitev sodišča prve stopnje.
KZ-1 člen 74, 75, 75/1, 228, 228/1, 240, 240/1, 240/2. ZKP člen 500.
odločba o odvzemu premoženjske koristi - višina premoženjske koristi - smiselna uporaba določb - ponovljeni postopek
Če se v ponovljenem sojenju preverja samo utemeljenost odvzema premoženjske koristi (odločba o krivdi je postala pravnomočna že v prvem sojenju), se uporabljajo določbe, ki veljajo za glavno obravnavo in po pravilih iz 500. člena ZKP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00021266
ZPP člen 214, 214/2, 286, 286/1, 286a, 286a/3. OZ člen 54, 54/3.
podjemna pogodba - podizvajalska pogodba - trditvena podlaga - pravočasno navajanje dejstev - prekluzija - dogovor o izvedbi dodatnih del - pisna pogodba - dogovorjena oblika
Toženec pred prvim narokom za glavno obravnavo dodatnih del po računu 2-3 sploh ni prerekal. Šele v pripravljalni vlogi, ki jo je pritožnik vložil po odvetnici na samem naroku, so bila tudi po vsebini prerekana dela, ki jih tožnik uveljavlja kot dodatna dela. Zato je tožnik, ko je v odgovoru na to pripravljalno vlogo nato dodatna dela konkretiziral, to storil pravočasno in sodišče prve stopnje je to vlogo tudi povsem utemeljeno upoštevalo. Pritožnik nima opore v ZPP za argumente, da je tožnika ves čas zastopal odvetnik, zato bi moral vsa dejstva zatrjevati najkasneje na naroku samem, ter še, da je sodišče dalo tožniku predolg rok (15 dni) za odgovor na toženčevo vlogo.
Pisnost pogodbe je bila določena v dokazne namene in ne kot pogoj veljavnosti.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00021776
KZ-1 člen 28, 245/1, 245/5. ZKP člen 371/1-11.
pranje denarja - oblika krivde - malomarnost - nasprotje v razlogih sodbe - protispisnost - razveljavitev sodbe in vrnitev v novo sojenje
Ker je z izjemo iz 28. člena KZ-1 posamezno kaznivo dejanje mogoče storiti zgolj z določeno obliko krivde, in ker je obravnavano kaznivo dejanje mogoče storiti le z malomarnostjo, imajo pritožniki prav, ko smiselno opozarjajo, da obdolžena dveh, po obliki različnih subjektivnih odnosov do prepovedane posledice ni mogla razviti.
V skladu z določbo tretjega odstavka 421. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) smejo obdolženec, zagovornik in osebe iz drugega odstavka 367. člena ZKP vložiti zahtevo za varstvo zakonitosti v treh mesecih oziroma, če gre za odločbo iz četrtega odstavka 420. člena, v osmih dneh od zadnje vročitve pravnomočne sodne odločbe obdolžencu oziroma zagovorniku (četrti odstavek 120. člena ZKP).
Tožnica ne izpolnjuje dohodkovnega cenzusa iz 13. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči, saj presega višino dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene prejemke in znaša 785,50 EUR. Glede na tako ugotovljeno premoženjsko stanje tožnica ne more doseči popolne taksne oprostitve, saj je ta namenjena zgolj najbolj socialno ogroženim posameznikom, med katere tožnica ne spada.
Sodišče prve stopnje je na podlagi dokazne ocene trditev o dejstvih in sicer vsebine darilne pogodbe v drugem odst. III. člena: "sta stranki sporazumni, da sta že sedaj skupaj obnavljali staro stanovanjsko hišo" in je vrednost hiše pred vlaganji znašala 45.000,00 €, po vlaganjih pa 108.000,00 €; o enakem prispevnem deležu toženke; da sta stranki po sklenitvi te pogodbe bili v zakonski zvezi še 30 let, pravilno odločilo, da "vera v dosmrtno ljubezen med zakoncema" ni bila prevladujoča kavza darilne pogodbe.
nadomestni sklep - nov (nadomestni) sklep prvostopenjskega organa - pogoji za izdajo - dve pritožbi strank z nasprotnimi interesi zoper isto odločbo - delna ugoditev pritožbi - priglasitev terjatve v izvršilnem postopku - vročanje vloge v odgovor - sklep o poplačilu
Prijavo terjatve je pred izdajo sklepa o poplačilu treba vročiti drugi stranki ali udeležencu oziroma jih z njeno vsebino zaradi zagotovitve njihove pravice do izjave v postopku seznaniti, zaradi česar pogoji za izdajo nadomestnega sklepa niso podani.
Pogoji za izdajo nadomestnega sklepa so podani le takrat, kadar sodišče prve stopnje v celoti ugodi pritožbi oziroma pritožbam. V konkretnem primeru sta pritožbi vložila dva pritožnika, z izdajo nadomestnega sklepa pa je sodišče prve stopnje ugodilo le pritožbi enega. Smisel izdaje nadomestnega sklepa je po prepričanju pritožbenega sodišča (tudi) v pospešitvi postopka, čemur v konkretnem primeru, ker je odprta ostala še pritožba upnice, ni bilo zadoščeno.
motenje posesti - izvršitev sklepa o motenju posesti - rok za vložitev predloga za izvršbo - začetek teka roka za vložitev predloga za izvršbo - materialni rok - procesni rok - zastaranje - pretrganje zastaranja - izguba pravice
Rok za izpolnitev obveznosti po sklepu o motenju posesti prične teči po vročitvi sklepa sodišča druge stopnje stranki, kateri je naložena izpolnitev.
V primerih, ko je s posebnim zakonom določen rok za vložitev predloga za izvršbo, pa stranka ta rok zamudi, je njena pravica izgubljena in je prenehala po samem zakonu. Že zamuda tega roka tako pomeni prenehanje same pravice.
Upnik si napačno razlaga v pritožbi zoper izpodbijani sklep, da si je s svojim aktivnim ravnanjem v izvršilni zadevi I 370/2017 zavaroval tek roka in je na ta način prišlo do pretrganja zastaranja. Pravila o zastaranju (tudi pretrganje zastaranja) se ne uporabljajo pri izključevalnih oziroma prekluzivnih rokih, pri katerih po poteku tega roka preneha sama pravica. Po določbi 366. člena OZ pa tudi ni prišlo do pretrganja zastaranja glede na to, da je bil upnikov predlog v izvršilni zadevi I 370/2017 pravnomočno zavrnjen.
sodna poravnava - vračilo kredita - izvenzakonska zveza - delitev solastne nepremičnine - res iudicata
Sodišče druge stopnje v celoti soglaša z dejanskimi ugotovitvami sodišča prve stopnje, da je s predmetno sodno poravnavo, s katero so pravdne stranke uredile sporna razmerja v zvezi s solastno nepremičnino, bil zajet tudi kredit, katerega je v celoti odplačala tožnica in katerega polovico sedaj terja v predmetni pravdni zadevi.
odmera odškodnine za nepremoženjska škodo - zelo hudi primeri - tek zakonskih zamudnih obresti
Primerna denarna odškodnina tožniku za nepremoženjsko škodo, ki jo je utrpel oziroma jo trpi v posledici škodnega dogodka, predstavlja 181.000,00 EUR, zato jo je sodišče druge stopnje zvišalo po vseh odškodninskih postavkah.
Zamuda ne more nastati pred zaključkom zdravljenja.