državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - dovoljenje za stalno prebivanje - pogoji za izdajo dovoljenja - kršitev pravil upravnega postopka
Ker tožnik ob zaslišanju prič ni bil prisoten, čeprav je prav on predlagal njihovo zaslišanje, ni imel možnosti pričam postavljati vprašanj. To pa pomeni, da v postopku ni imel možnosti celovito braniti svojih pravic in pravnih koristi.
Uredba o plačilih za ukrepe osi 2 iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007 do 2013 v letih 2010-2013 člen 10.
neposredna plačila v kmetijstvu - ukrep izravnalnih plačil za območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost - pogoji za pridobitev plačil - upravičene površine kmetijskih zemljišč
Tožeča stranka je zahtevala izplačilo za površine kmetijskih zemljišč, na katerih nima pravice uporabe. Zato je tožena stranka te površine GERK-ov pravilno opredelila kot čezmerno prijavljeno površino in zahtevek za izravnalno plačilo pomoči utemeljeno zavrnila. Za upravičenost do izravnalnih plačil je bistvena površina GERK-ov kmetijskega gospodarstva, vpisana v RKG, in ne površina zemljišč, ki jih tožeča stranka dejansko obdeluje.
dovoljenje za stalno prebivanje - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - načelo zaslišanja stranke
Iz podatkov spisa izhaja, da upravni organ v upravnem postopku tožniku (ki v tožbi zanika, da bi sam odjavil stalno prebivališče) ni dal možnosti, da bi se pred izdajo odločbe izjasnil o ključni sporni okoliščini, to je glede depeše SUB Banja Luka z dne 7. 2. 1992, na katero je oprl svojo odločitev. S tem je upravni organ zagrešil bistveno kršitev določb upravnega postopka.
ZDen člen 10, 10/2. ZMZPP člen 12, 12/3. Evropska konvencija o obvestilih o tujem pravu člen 7.
denacionalizacija - denacionalizacijski upravičenec - pravica do odškodnine od tuje države - listina o vsebini tujega prava - potrdilo o pravici do odškodnine po tujem pravu
Neutemeljen je tožbeni ugovor, da bi bilo pri odločanju potrebno upoštevati potrdilo Zveznega ministrstva za finance, ki dokazuje, da razlaščenec ni izpolnjeval pogojev za pridobitev odškodnine od Republike Avstrije za podržavljeno premoženje v bivši Jugoslaviji. Omenjeno potrdilo je potrdilo o tujem pravu v smislu 12. člena Zakona o mednarodnem zasebnem pravu in postopku oz. 7. členu. Kolikor se z njim potrjuje, da sta Zvezna republika Nemčija in Republika Avstrija sklenili FIP, sodišče ugotavlja, da je upravni organ pri ugotavljanju, ali je obstajala možnost pridobiti odškodnino od tuje države, ta predpis kot veljaven upošteval. Kolikor pa Zvezno ministrstvo za finance navaja, da tudi po njem ni obstajala pravica do odškodnine, sodišče meni, da je to mnenje, na katerega upravni organ ni bil vezan.
hišniško stanovanje - pravice uporabnikov hišniških stanovanj - - gotovinska in kreditna sredstva - imetnik stanovanjske pravice
SZ je vstopil v veljavo dne 19. 10. 1991. Po presoji sodišča je imel upravni organ v izvedenem dokaznem postopku dovolj podlage za zaključek, da tožnik na ta dan ni bil imetnik stanovanjske pravice ali prejšnji imetnik začasne uporabe stanovanja na hišniškem stanovanju in tudi na ta dan v hišniškem stanovanju ni prebival. Zato je bila tožnikova zahteva za ugotovitev upravičenosti izplačila gotovinskih in kreditnih sredstev ter vrednostnih papirjev zavrnjena.
ZUS-1 člen 16, 96, 96/1, 96/1-9. ZLS člen 33, 33/6.
upravni spor - obnova postopka - stranka v postopku - upravičen predlagatelj obnove postopka - zadržanje akta občinskega sveta - presoja zakonitosti akta občinskega sveta
V postopku upravnega spora po 33. členu ZLS gre za sodno presojo o ustavnosti ali zakonitosti sprejetih splošnih aktov ali odločitev s strani organa lokalne skupnosti, to je občinskega sveta. Župan v teh postopkih nastopa le kot izvajalec pristojnosti iz funkcije župana, ki mu jih nalaga ZLS in skrbi za zakonitost sprejetih odločitev občinskega sveta. Bivši župan občine zato ni upravičen predlagatelj obnove postopka upravnega spora.
Iz obrazložitve odločbe, izdane po prostem preudarku, bi moralo biti razvidno, zakaj konkretno dejansko stanje, ki ga je toženka navedla (odprt čakajoč kazenski postopek) ne upravičuje pogojnega odpusta, torej bi moralo biti obrazloženo, ali tožnik zaradi navedene „čakajoče kazni“ ne izpolnjuje pogoja iz prvega odstavka 88. člena KZ-1 oziroma petega odstavka 88. člena KZ-1, torej zakaj se ne more utemeljeno pričakovati, da kaznivega dejanja ne bo ponovil.
Uredba Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o Carinskem zakoniku Skupnosti člen 29, 78.
naknadni obračun dajatev - doplačilo DDV - sprostitev blaga v prost promet - carinska deklaracija - netočni podatki v carinski deklaraciji
V obravnavani zadevi je carinski organ opravil naknadno preverjanje točnosti navedb v carinskih deklaracijah na podlagi prvega odstavka 78. členu CZS. Pri naknadnem preverjanju carinske deklaracije se preverja resničnost navedb v carinski deklaraciji. Pri tem je carinski organ ugotovil, da ima tožnik v poslovnih knjigah evidentirane druge račune z drugimi vrednostmi za dobave dobavitelja, kot jih je predložil in deklariral carinskemu organu. Dobavitelj je tožniku izdal drug račun, ki ga je evidentiral v svojih poslovnih knjigah in tudi plačal. Tako so bili za isto dobavo izdani različni računi.
ZDDV-1 člen 33, 33/3, 33/3-2, 82, 82/1, 82/1-6, 82/1-7.
DDV - dodatna odmera DDV - opis na računu - ustreznost opisa na računu - vrsta transakcije - identifikacija vrste transakcij
V predmetni zadevi ugotovitve v postopku ne dajejo podlage za zaključek, da tožnica ni upravičena do uveljavljanja pravice do odbitka vstopnega DDV od spornih računov. Prvostopenjski organ se je v konkretnem primeru pri presoji upravičenosti do odbitka DDV ukvarjal z vprašanjem, ali je dobave dejansko opravila družba C., ki je izdala navedene račune in za katero je bilo ugotovljeno, da je „neplačujoči gospodarski subjekt“. Vendar pa ta razlog sam po sebi, glede na okoliščine obravnavanega primera in materialnopravne pogoje za priznavanje pravice do odbitka DDV, ne more biti razlog za zavrnitev te pravice.
ZUOPP-1 člen 49, 49/2. ZUOPP člen 20. ZUP člen 7, 9.
usmeritev otroka v prilagojen izobraževalni program - za odločanje relevanten predpis - načelo zaslišanja stranke - načelo varstva pravic strank
Prvostopenjski organ je odločbo izdal na podlagi določb ZUOPP, ki je na podlagi določbe 51. člena Zakona o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami (ZUOPP-1) prenehal veljati. Z dnem 1. 9. 2013 pravno podlago za usmerjanje otrok, mladoletnikov in polnoletnih oseb s posebnimi vzgojno-izobraževalnimi potrebami namreč ureja nov zakon. Po presoji sodišča bi zato upravna organa morala uporabiti določbe ZUOPP-1.
ZUOPP-1 posebne določbe, kot jo je imel ZUOPP v prvem odstavku 20. člena, kjer je določal subsidiarno uporabo določb ZUP nima več, vendar to ne pomeni, da se v postopkih usmerjanja ZUP ne uporablja. Ob ugotovitvi namreč, da se v postopku usmerjanja izda konkreten upravni akt in da ZUOPP-1 ne ureja vseh postopkovnih vprašanj, je sodišče zavzelo stališče, da se ZUP v postopkih usmerjanja uporablja smiselno. To pomeni, da bo moral organ ZUP uporabiti tako, da bo njegova uporaba kar najbolj ustrezala naravi in namenu ter posebnostim spornega postopka, vendar pa najmanj v skladu z načeli upravnega postopka, med katerimi je eno najpomembnejših načelo varstva pravic strank in varstvo javne koristi (7. člen ZUP) in temeljno načelo zaslišanja stranke iz 9. člena ZUP.
dohodnina - rezident - status rezidenta - središče osebnih in ekonomskih interesov
Po 4. točki prvega odstavka 6. člena ZDoh-2 je zavezanec rezident Slovenije v kateremkoli času v davčnem letu, če ima v tem času svoje običajno bivališče ali središče svojih osebnih in ekonomskih interesov v Sloveniji. Pri tej presoji je v konkretnem primeru davčni organ (naj)večjo težo dal dejstvu, da naj bi v Sloveniji prebivala tožnikova mladoletna hči. To je načeloma možno, vendar je bilo v tem pogledu dejansko stanje premalo raziskano. Prav tako bi bilo po mnenju sodišča zatrjevane ekonomske vezi s Slovenijo (računi pri bankah oziroma hranilnicah, pokojninsko in invalidsko ter zdravstveno zavarovanje v Sloveniji, kreditne kartice, izdane v Sloveniji, oziroma zatrjevana aktivna udeležba tožnika v slovenskem podjetju) treba bolj konkretno presoditi in pri tem, če navedene ekonomske vezi s Slovenijo obstajajo oziroma so obstajale, ugotoviti njihov časovni okvir.
ZZDej člen 3. Pravilnik o pogojih, ki jih morajo izpolnjevati laboratoriji za izvajanje preiskav na področju laboratorijske medicine člen 4, 7, 8, 9, 11, 12, 13. ZUP člen 9.
dovoljenje za izvajanje preiskav - pogoji za izdajo dovoljenja - načelo zaslišanja stranke - seznanitev stranke z relevantnimi okoliščinami - bistvena kršitev pravil postopka
Tožnica v postopku ni bila seznanjena z vsemi relevantnimi okoliščinami, ki so vplivale na odločitev. Preden se izda odločba je treba dati stranki možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločitev. Načelo zaslišanja stranke po povedanem v obravnavanem primeru ni bilo spoštovano. Zato so po presoji sodišča v postopku bistveno kršena pravila postopka in je posledično ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.
denacionalizacija - upravičenec do denacionalizacije - pravica do odškodnine od tuje države
Drugi odstavek 10. člena ZDen vsebuje negativno definicijo denacionalizacijskega upravičenca, kar pomeni, da v primeru, ko so podane druge pravne podlage za vrnitev podržavljenega premoženja, oseba, ki sicer izpolnjuje pogoje za denacionalizacijo, ni upravičena do vrnitve podržavljenega premoženja. Ta določba velja v vsakem primeru, ne glede na to, ali gre za upravičenca po 9., 11. ali 12. členu ZDen.
Po drugem odstavku 10. člena ZDen organ ugotavlja, ali je imela oseba, ki ji je bilo premoženje podržavljeno, pravico dobiti odškodnino od tuje države. Upravni organ pa ni dolžan ugotavljati, kakšne konkretne pravice bi upravičencu šle po avstrijskih predpisih, saj bi to pomenilo določanje odškodnine po teh predpisih, kar pa presega odločanje o denacionalizacijskih zahtevkih po ZDen. Ugotavljanje konkretnih dejstev posameznega primera bi bilo zaradi časovne odmaknjenosti lahko tudi onemogočeno ali zelo oteženo.
ZTFI člen 488a, 496, 496/2, 499, 499/2, 499/2-1, 505/, 505/1.
poročanje in razkritje nadzorovanih oz. notranjih informacij - vpogled v spis - trgovanje z delnicami - mali delničar - postopek nadzora - stranka v postopku
Na podlagi 521. člena ZTFI je stranka postopka nadzora lahko le nadzorovana oseba, to pa je oseba, nad katero ATVP opravlja nadzor. Iz listin upravnega spisa izhaja, da je bila stranka postopka nadzora v zadevnih spisih družba A. in ne tožnik. Tožnik pa tudi ni oseba, za katero bi veljala izjema od splošnega pravila o varovanju zaupnih podatkov. Res je, da je tožnik vložil v predmetnih postopkih prijavo, vendar zaradi vložene prijave nima statusa stranke postopka nadzora.
davčna izvršba - začetek davčne izvršbe - predlog za obročno plačilo davčnega dolga
Tožnica do izdaje sklepa o davčni izvršbi dolga ni poravnala. Zato je imel davčni organ podlago za ukrepanje v skladu s 143. in 145. členom ZDavP-2. Iz določil ZDavP-2 ne izhaja, da bi moral pred izdajo sklepa o davčni izvršbi preveriti, ali je dolžnik vložil predlog po 101. oziroma 102. členu ZDavP-2. 153. člen ZDavP-2 zgolj predpisuje, da se v primeru, če je davčni organ pred začetkom davčne izvršbe dolžniku dovolil odlog oziroma obročno plačilo davka, šteje, da je za čas odloga oziroma obročnega plačila, odložen tudi začetek davčne izvršbe. Če pa je dolžniku dovoljen odlog oziroma obročno plačilo davka že po izdaji sklepa o izvršbi, se že začeti postopek davčne izvršbe zadrži (154. člen ZDavP-2). Do nobene od omenjenih situacij pa v konkretnem primeru ni prišlo. Zatrjevane škode, ki naj bi nastala zaradi prepočasne odločitve davčnega organa o njenem predlogu za obročno plačilo davčnega dolga, tožnica zato v tem postopku, ko se preverja le pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa o dovolitvi izvršbe ne more uveljavljati.
upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - odgovor na pritožbo - uveljavljanje in varstvo pravic obsojencev - zavrženje tožbe - subsidiarni upravni spor
V upravnem sporu sodišče ni pristojno za odločati o zakonitosti tistih aktov, ki nimajo značilnosti dokončnega upravnega akta. Določba 85. člena ZIKS-1 določa le pravno sredstvo, ne pa tudi direktnega sodnega varstva.
Izpodbijanega odgovora na pritožbo ni šteti za posamični akt, s katerim bi organ posegal v človekove pravice ali temeljne svoboščine posameznika ter ne bi bilo zagotovljeno drugo sodno varstvo. Tožnik je s tožbo izrecno zahteval zgolj presojo zakonitosti odgovora na pritožbo, ni pa vložil tožbe za presojo zakonitosti dejanja (skladno z določbo prvega odstavka 4. člena ZUS-1), zato v konkretnem primeru iz vseh navedenih razlogov niso izpolnjene procesne predpostavke za vsebinsko obravnavo tožbe po 4. členu ZUS-1.
denacionalizacija - odškodnina od tuje države - FIP - državljanstvo
Okoliščina, da je bil prejšnji lastnik v času podržavljenja le jugoslovanski državljan, ni odločujoča v pogledu upravičenosti do denacionalizacije, kot to zmotno menijo tožniki. Taka oseba je namreč lahko štela (ob izpolnjenih še drugih pogojih, ki so določeni v Prilogi 1) za upravičenko do odškodnine po FIP.
pogoji za razlastitev - kategorizirana javna cesta - javna korist
Javna korist za razlastitev nepremičnin, po katerih poteka obstoječa javna cesta, je ugotovljena, če ob vložitvi zahteve za razlastitev po njej poteka cestni promet v skladu s prvim odstavkom 2. člena ZJC. Ker je bilo v posebnem ugotovitvenem postopku pred izdajo izpodbijane odločbe ugotovljeno, da po sporni cesti poteka cestni promet in da gre za kategorizirano javno cesto, je bila s tem izkazana tudi javna korist za uvedbo postopka razlastitve tožničinih nepremičnin.
zaposlovanje invalidov - kvotni sistem zaposlovanja invalidov - nadomestna izpolnitev kvote - plačilo zaradi neizpolnjevanja kvote - obrazložitev odločbe
V zadevi ni spora o tem, da bi morala imeti tožnica v mesecu januarju in februarju 2012 zaposlenih 9 invalidov in da jih je imela zaposlenih le 8. Zato je bila za navedena meseca zavezana za plačilo prispevka za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov za 1 invalida. Spora tudi ni o tem, da je tožnica znesek v višini, ki ustreza nadomestilu za dva nezaposlena invalida za omenjena meseca, plačala. Sporno pa je, ali in katero obveznost je pravzaprav s tem poravnala. Tožnica trdi, da je s tem poravnala vse svoje obveznosti po ZZRZI, toženka pa, da ostaja obveznost tožnice iz naslova zaposlovanja invalidov še vedno odprta v višini, ki sledi iz odločbe, in sicer zato, ker tožnica „ni dokazala nadomestne izpolnitve kvote v predpisanem znesku“. To pa je tudi vse, kar pristojna organa v svojih odločbah navedeta o nadomestni (ne)izpolnitvi kvote. Izpodbijana odločitev je tako v bistvenem brez razlogov in je zato ni mogoče preizkusiti niti ji ni mogoče učinkovito ugovarjati s pravnimi sredstvi, kar pomeni bistveno kršitev pravil postopka, ki zahteva odpravo odločbe ter ponovno odločanje v zadevi.
evidentiranje urejene meje - mejna obravnava - sprožitev sodnega postopka o poteku meje - domneva strinjanja s predlagano mejo
Ker med lastniki parcel ni prišlo do soglasja, je geodet v skladu s petim odstavkom 31. člena ZEN določil potek predlagane meje. Glede na dejstvo, da tožnica ni soglašala s predlagano mejo tudi na ustni obravnavi, jo je prvostopenjski upravni organ, skladno z 39. členom ZEN, pravilno pozval, da v roku 30 dni od prejema poziva pri pristojnem sodišču vloži predlog za sodno ureditev predmetne meje. Ker je ni, je lahko uporabil zakonsko fikcijo, da se tožnica s potekom predlagane meje strinja in so tako izpolnjeni pogoji za evidentiranje urejene meje v zemljiškem katastru.