PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV - PRAVO DRUŽB - USTAVNO PRAVO - UPRAVNI SPOR - UPRAVNI POSTOPEK
VS4001262
URS člen 33, 74.ZTFI člen 475, 475/1, 475/2, 476, 476/2, 476/3, 476/4, 552, 552/3. ZTFI-A člen 17, 17/1, 17/2.ZPre-1 člen 63, 63/1, 64, 64/3.ZUS-1 člen 27, 27/3.ZUP člen 237, 237/2-6.
poseg Agencije v pravico do zasebne lastnine in v pravico do podjetništva - prevzem družbe - prepoved uveljavljanja glasovalnih pravic prevzemnika v ciljni družbi - sestava senata Agencije za trg vrednostnih papirjev - nezdružljivost funkcije člana sveta Agencije in člana organa nadzora izdajatelja, s finančnimi instrumenti katerega se trguje na borznem trgu - bistvena kršitev določb upravnega postopka
V situaciji, ko sta si nasproti dve ustavni pravici (pravica do zasebne lastnine in pravica do podjetništva), je poseg v ustavno pravico do zasebne lastnine s prepovedanim zahtevkom iz 2. točke tretjega odstavka 64. člena ZPre-1, ki določa, da Agencija po uradni dolžnosti z odločbo prepove prevzemniku uresničevati glasovalne pravice v ciljni družbi in prepove ciljni družbi uresničitev glasovalnih pravic do nastopa pravnih dejstev, na podlagi katerih preneha sankcija mirovanja glasovalnih pravic nezakonitega prevzemnika (iz 63. člena ZPre-1), sorazmeren, saj je prepoved glasovanja nujna za dosego legitimnih ciljev, ki jih zasleduje ZPre-1, primerna za njihovo dosego in sorazmerna v ožjem pomenu. Zato je Agencija v postopku nadzora nad izvajanjem ZPre-1 zaradi varstva pomembnejše pravice (varstvo investitorjev na trgu vrednostnih papirjev, zaščita manjšinskih delničarjev pri prenosu kontrolnega deleža z nakupom delnic delniške družbe na organiziranem trgu vrednostih papirjev, s tem pa v zagotovitvi integritete trga), lahko posega v pravico tožnic s tem, ko je izvrševala svojo pravico, saj je bila njena pravica pravno varovana. Temeljila je na prvem odstavku 63. člena ZPre-1 ("mirovanja glasovalnih pravic nezakonitega prevzemnika") ter tretjem odstavku 64. člena ZPre-1 ("ugotovitvenem in prepovednem zahtevku"). Osnovni prevzemni institut ZPre-1 je namreč obvezna ponudba za prevzem, če velikost kontrolnega deleža preseže z zakonom določen prag.
Član sveta Agencije svoje funkcije v svetu ne more opravljati, če je njegova funkcija naknadno (po nastopu funkcije člana sveta Agencije) postala nezdružljiva s funkcijo člana nadzornega sveta izdajatelja, s čigar delnicami se je naknadno (po nastopu funkcije člana sveta Agencije) začelo trgovati na Ljubljanski borzi. In to ne glede na določbe prvega in drugega odstavka 17. člena ZTFI-A.
davek od dobička pravnih oseb - slovenski računovodski standardi - rezervacije - oblikovanje rezervacij - podlaga za oblikovanje rezervacij - odprava rezervacij - stroški investicijskih vlaganj - amortizacija - slabo ime - nakup sredstev - nakup poslovnega deleža - najemna pogodba - verodostojna listina - dokazilo o lastništvu - podnajemna pogodba - zamudne obresti - odločba Ustavnega sodišča - izvršljivost
Sklep poslovodstva za oblikovanje dolgoročne rezervacije mora imeti podlago. Ta pa mora biti takšna, da je na njeni osnovi dopustno oblikovati rezervacijo. Rezervacijo na račun slabega imena je dopustno oblikovati le pri naložbi v podjetje, kar pomeni, da bi morala tožeča stranka pridobiti poslovne deleže d.o.o.. Rezervacije za slabo ime pa ni dopustno oblikovati pri nakupu premoženja d.o.o.. Formalna pomanjkljivost - napačna navedba o lastništvu nepremičnine ne povzroči neveljavnosti celotne podnajemne pogodbe, če ima najemodajalec upravičenje oddati to nepremičnino v podnajem.
pripojitev družbe - singularno pravno nasledstvo - imetništvo blagovne znamke
S pripojitvijo je tožeča stranka postala univerzalna pravna naslednica SP Z. Podrobnejše ugotavljanje (singularnega) pravnega nasledstva glede imetništva znamke bi presegalo okvir postavljenega tožbenega zahtevka, ki se nanaša le na ugotovitev, ali je tožena stranka pravna naslednica SOUR Z. ali SP Z.. Takšen ugotovitveni tožbeni zahtevek se po naravi stvari ne more nanašati na ugotavljanje nasledstva glede posamičnih stvari ali pravic, temveč pomeni univerzalno pravno nasledstvo.
ZGD-1 člen 387, 387/2, 388, 590, 590/4, 590/5. ZSReg člen 13.
zahteva za varstvo zakonitosti - vpisa sklepa o prenosu delnic manjšinskih delničarjev na glavnega delničarja - obstoj znatnega interesa za hitro odločitev - prekinitev postopka vpisa sklepa o prenosu delnic - prebitje registrske zapore
V registrskem postopku vpisa sklepa o prenosu delnic manjšinskih delničarjev na glavnega delničarja je treba določbi četrtega in petega odstavka 590. člena ZGD-1, umeščeni med določbe o pripojitvi delniške družbe k drugi delniški družbi, glede na določbo drugega odstavka 387. člena ZGD-1 uporabiti smiselno. Presoja, ali prevladuje znatni interes za hitro odločitev, je namreč pri odločanju o registrski zapori ali njenem prebitju v postopku vpisa sklepa o prenosu delnic manjšinskih delničarjev na glavnega delničarja bistveno drugačna od presoje v postopku vpisa pripojitve delniške družbe. Pri presoji, ali znatno prevladuje interes za hitro odločitev (pred interesom za prekinitev postopka vpisa sklepa o prenosu delnic), pa je potrebno oceniti vse elemente iz petega odstavka 590. člena ZGD-1.
postopek sodnega varstva po Zakonu o zavarovalništvu - dovoljenost pritožbe in revizije
Določbo 288. člena ZZavar je treba razumeti tako, da stranke postopka sodnega varstva proti sodbi senata petih vrhovnih sodnikov (razen če ne gre za postopek proti odločbi o prenehanju zavarovalnice) nimajo nobenega pravnega sredstva: niti pritožbe niti revizije.
PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV - PRAVO DRUŽB - UPRAVNI SPOR
VS4001163
URSa člen 33, 74.ZPre-1 člen 63, 64, 64/3-2.ZGD-1 člen 395, 395/3.ZUS-1 člen 32, 32/2, 32/3.
prevzemi - usklajeno delovanje - prevzemni prag brez prevzemne ponudbe - konkurenca ustavnih pravic - korporacijske pravice - pravica do zasebne lastnine - pravica do podjetništva - prepoved uresničevanja glasovalnih pravic v ciljni družbi - zadržanje izvršitve odločbe Agencije - upoštevna škoda - začasna odredba - zavrnitev zahteve za izdajo začasne odredbe
V obravnavani situaciji, ko sta si nasproti dve ustavni pravici: Pravica do zasebne lastnine (iz 33. člena Ustave) in Pravica do podjetništva (iz 74. člena Ustave), je treba upoštevati, da je poseg v ustavno pravico do zasebne lastnine s prepovedanim zahtevkom iz 2. točke 3. odstavka 64. člena ZPre-1, sorazmeren, saj je prepoved glasovanja nujna za dosego legitimnih ciljev, ki jih zasleduje ZPre-1, primerna za njihovo dosego in sorazmerna v ožjem pomenu.
V obravnavani zadevi tožnice, za katere je bilo s prepovedano odločbo ugotovljeno, da „delujejo usklajeno in dosegajo prevzemni prag v ciljni družbi“, nosijo breme izpodbijanja (tudi ugotavljanja ničnosti) in dokazovanja, posledično pa tudi izpolnjevanja pogojev za zadržanje izvrševanja odločbe Agencije (po 2. odstavku 32. člena ZUS-1) oziroma za začasno ureditev stanja glede na sporno razmerje (po 3. odstavku 32. člena ZUS-1).
Sodišče sme v izjemnih primerih izdati takšno začasno odredbo, katere vsebina je enaka tožbenemu zahtevku, vendar le pod pogojem, da bi bilo kljub izdani začasni odredbi in njeni izvršitvi pozneje ob sodbi, s katero bi sodišče morebiti zahtevek zavrnilo, mogoče za toženko vzpostaviti prejšnje stanje. Takšna začasna odredba pa ni mogoča, če bi toženki nalagala opustitev nečesa (izdaje prepovedne odločbe z izrekom korporacijskopravne sankcije prepovedi uresničevanja glasovalnih pravic v ciljni družbi), česar pozneje (po morebitni razveljavitvi začasne odredbe) ne bi več mogla storiti. Vzpostavitev pravnega stanja izpred skupščine ciljne družbe, ki ga je (kot nezakonitega) odpravila z izpodbijano odločbo, namreč po opravljeni skupščini ne bi imela več nobenega smisla.
ničnostna (izbrisna) tožba - ničnost družbene pogodbe - način prenehanja družbe z omejeno odgovornostjo - odškodninski zahtevek po ZGD - aktivna legitimacija
Z vpisom v sodni register je prva toženka postala pravna oseba. Zato je kot družba z omejeno odgovornostjo lahko prenehala samo na način, ki so ga dogovorili ustanovitelji, oziroma na način, ki ga je določal zakon - do uveljavitve ZGD na način iz 188. člena ZPod, po prenehanju veljavnosti ZPod pa na način iz prvega odstavka 455. člena ZGD. Napake, ki so nastale v postopku pripravljanja priglasitve, so se namreč lahko uveljavljale z ničnostno (oziroma izbrisno) tožbo, medtem ko bi se napake, do katerih bi morebiti prišlo v sodnem postopku in pri sodnem odločanju, lahko uveljavljale samo s pravnimi sredstvi v registrskem postopku.
Škoda, ki naj bi bila posledica ustanovitve prve toženke, oziroma izpad dobička, ki naj bi drugi delniški družbi nastal zaradi prenosa poslovanja na prvo toženko, ni tožnikova škoda, temveč škoda, prve omenjene družbe. Če je tožnik že uveljavljal odškodninski zahtevek, bi ga zato lahko uveljavljal le za drugo delniško družbo, ne pa zase.
Tožnik kot (domnevni) upnik ni zatrjeval, da ga družba z omejeno odgovornostjo (prva toženka) ni mogla poplačati za njegovo odškodninsko terjatev (kar izhaja iz tretjega odstavka 476. člena ZGD). Zato njegov odškodninski zahtevek, ki ga je s tožbo uveljavljal tudi kot (domnevni) upnik, ni utemeljen.
delniška družba - razrešitev predsednika uprave družbe - sklepčnost nadzornega sveta
Novi nadzorni svet je bil na svoji prvi seji, na kateri so bili navzoči vsi štirje novi člani, sklepčen, ko je sprejel sklep o razrešitvi predsednika uprave družbe. Ker tožeča stranka ni zatrjevala, da bi statut glede sklepčnosti nadzornega sveta določal drugače, in ker je novi nadzorni svet sklep sprejel soglasno), je bil sklep o razrešitvi predsednika družbe tudi veljaven (tretji odstavek 271. člena ZGD).
zahteva za varstvo zakonitosti - prekinitev postopka - redna likvidacija družbe - usoda začetih pravd - pravno nasledstvo likvidirane pravne osebe
V sklepu o razdelitvi, katerega predlog pripravi likvidacijski upravitelj in ki je podlaga za delitev premoženja, se zlasti določi („opiše“) način delitve; ni pa ta sklep hkrati tudi temelj družbenikovega upravičenja do (deleža) preostanka družbinega premoženja. Pravica do ustreznega dela preostalega premoženja po likvidaciji ali stečaju družbe je namreč temeljna pravica družbenika (primerjaj 3. alinejo drugega odstavka 177. člena ZGD izrecno določena), ki se izraža tudi skozi prvi odstavek 387. člena ZGD, tako da čisto premoženje (aktiva) družbe v vsakem primeru pripada družbenikom (praviloma v sorazmerju z njihovimi deleži). V postopku likvidacije morebiti še nerazdeljeno premoženje si zato družbeniki lahko razdelijo tudi pozneje. V opisanem smislu so nekdanji družbeniki pravni nasledniki družbe.
ZGD člen 219, 240, 240/1-5. ZPPčlen 8, 370, 370/3.
prevzemi - odškodninska odgovornost uprave - načelo enakega položaja delničarjev - pridobitev lastnih delnic - nakupna komisija
Za toženo stranko ni veljal ZPre in njegove določbe o obveščanju delničarjev glede nameravanega prevzema. Takšne obveznosti pa tudi ni mogoče izpeljati iz drugih splošnih določb ZGD in je naprtiti družbi, katere prevzem se pripravlja (toženi stranki). Načelo enakega položaja delničarjev (219. člen ZGD) se nanaša na organe vodenja in nadzora delniških družb v zvezi s pravicami in obveznostmi delničarjev, ki izvirajo iz delnic (korporacijske pravice) in ne sega tako daleč, da bi terjal opozarjanje delničarjev na možnost prodaje ali nakupa delnic.
Komisijska pogodba, kot sta jo poimenovali pogodbeni stranki, (z dne 17.10.2001) je del tristranskega razmerja nakupne komisije, predvidenega v 5. alineji prvega odstavka 240. člena ZGD. Gre za dopustno pridobitev lastnih delnic, pri kateri banke, zavarovalnice in druge finančne organizacije, ki so delniške družbe, kupujejo lastne delnice v svojem imenu in za račun svojih komitentov.
ZZavar člen 25, 25/8-3, 37, 51, 52, 266, 266/2, 288.ZGD-1 člen 268.
razlaga zakona - zavarovalnice - prenehanje funkcije člana uprave zavarovalnice - veljavnost odpoklica člana uprave - ugotovitvena odločba Agencije za zavarovalni nadzor - smiselna uporaba ZGD-1
Glede korporacijskih vprašanj ZZavar nima lastnih določb, pač pa napotuje na smiselno uporabo določb ZGD-1, kjer je zato treba poiskati odgovor na vprašanje kdaj članu uprave zavarovalnice preneha funkcija člana oziroma predsednika uprave. Imenovanje in odpoklic uprave delniške družbe ureja 268. člen ZGD-1. Vendar samo zakonsko besedilo ne daje odgovora. Najti ga je treba s pomočjo interpretacije. V literaturi se je z zgledovanjem po nemški in avstrijski pravni ureditvi uveljavilo stališče, da je odpoklic člana ali predsednika uprave veljaven, dokler njegova neveljavnost ni pravnomočno ugotovljena. Tako tolmačenje sprejema tudi Vrhovno sodišče.
PRAVO DRUŽB - CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VS0010865
ZASP. ZFPPod.
izbris družbe iz sodnega registra po ZFPPod – pravna domneva – pravna fikcija – obveznosti družbenika – male avtorske pravice – aktivna legitimacija
V primeru izbrisa družbe se lahko družbenik reši plačila obveznosti le v primeru, če dokaže, da ni imel statusa aktivnega družbenika (da je bil pasivni družbenik).
Smisel domnev v pravu je v olajšanju dokazovanja, kar pa ne pomeni, da stranki ni potrebno ničesar dokazati. Stranka mora še vedno dokazati t.i. domnevno bazo.
stečaj samostojnega podjetnika posameznika – iztožljivost terjatve po zaključku stečaja
Po določbi 7. točke 1. člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD) je samostojni podjetnik posameznik fizična oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost kot svojo izključno dejavnost. Čeprav je samostojni podjetnik fizična, ne pa pravna oseba, ga ZGD vključuje v sistem gospodarskih subjektov (člen 72), zato tudi za stečaj samostojnega podjetnika obveljajo določbe ZPPSL (99. člen). Vendar pa so proti samostojnemu podjetniku po končanem stečaju – ker je fizična oseba – še vedno iztožljive le terjatve, ki so osebne narave in ki se ne nanašajo na poslovno dejavnost, zaradi katere je prišlo do uvedbe in končanja stečaja.
ZPP člen 208, 208/1. ZGD člen 394, 394/2. ZFPPod člen 27, 27/5.
izbris družbe iz sodnega registra po ZFPPod - prekinitev postopka - izbris stranke iz sodnega registra po vložitvi pritožbe - prevzem postopka - nadaljevanje postopka - poziv pravnim naslednikom k prevzemu postopka - nadaljevanje postopka po uradni dolžnosti - rok za uveljavljanje terjatev proti družbenikom izbrisanih družb - zahteva za varstvo zakonitosti
Možnost, ki jo daje prvi odstavek 208. člena ZPP sodišču, da lahko to brez predloga nasprotne stranke pozove pravne naslednike prvotne pravdne stranke k prevzemu postopka, v primeru prenehanja stranke po ZFPPod ne more priti v poštev. ZFPPod je upnike izbrisanih družb pri uveljavljanju terjatev proti družbenikom izbrisanih družb omejeval z enoletnim prekluzivnim rokom.
ZPP člen 41, 41/1, 41/2, 367, 367/2, 377. ZGD člen 580, 580/6.ZOR člen 371, 372, 372/1.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - uskladitev statusa družbe z ZGD - pasivni družbenik - aktivni družbenik - odgovornost družbenika za obveznosti družbe - vpliv družbenika na uskladitev statusa družbe - zastaranje zamudnih obresti - zastaranje terjatev iz naslova plač - zavrženje revizije
Zahtevek za plačilo neto zneskov plač (ter pripadajočih davkov in prispevkov) in zahtevek za plačilo neto zneskov regresov za letni dopust (ter pripadajočih davkov in prispevkov) temeljita na različnih dejanskih in pravnih podlagah.
Z možnostjo vpliva družbenika na uskladitev družbe je mišljen položaj družbenika v družbi in s tem povezana možnost njegovega vpliva na sprejemanje odločitev v njej, ne pa možnost vpliva na (bodisi osebne, bodisi zunanje) okoliščine, ki so privedle k opustitvi dolžnega ravnanja - uskladitve družbe z določbami ZGD.
V času nastanka spornega razmerja veljavni delovnopravni predpisi niso urejali vprašanja dolžine in teka zastaralnih rokov, zato so se v zvezi s tem uporabljala določila ZOR.
odsvojitev deleža gospodarske družbe - predkupna pravica družbenikov
V skladu z določbo 416. člena ZGD mora družbenik gospodarske družbe ostale družbenike obvestiti o nameravani odsvojitvi deleža in jih pozvati, da morebitni kupec sporoči svojo pripravljenost za nakup.
Ureditev iz družbene pogodbe ni bistveno drugačna od določb 1. in 5. odstavka 437. člena ZGD. Družbeniku, ki mu preneha delovno razmerje ali funkcija poslovodje, mora tožena stranka ponuditi odkup njegovega poslovnega deleža po ceni, ki se določi na podlagi vrednosti iz zadnje bilance stanja (če ni drugačnega dogovora). Določba družbene pogodbe zato ne more biti „protizakonita“, kakor zatrjuje revident.
ZGD člen 230, 230/1, 240, 241, 241/1. ZPre člen 73, 73/1.
pridobivanje lastnih delnic - fiktivni posli - vrnitev prepovedanih plačil - manjšinska pravica po členu 230 ZGD - vložitev tožbe za povrnitev škode v zvezi z vodenjem posameznih poslov družbe na zahtevo manjšine po členu 73 ZPre
Po prepovedani pridobitvi lastnih delnic Šali po izpeljanem fiktivnem posluĆ družba za vračilo plačil, ki so jih od nje prejeli delničarji Šali kdo tretjiĆ, nima kondikcijskega zahtevka po splošnih pravilih obligacijskega prava, temveč po prvem odstavku 230. člena ZGD. Tožeča stranka zaradi (relativno) premajhnega deleža v osnovnem kapitalu prve toženke oziroma zaradi (absolutno) premajhnega kapitala ne bi imela aktivne procesne legitimacije, da bi ničnost domnevno fiktivnih poslov v okviru navedenega korporacijskega zahtevka uveljavljala za račun prve toženke. Tožeča stranka ni izpolnjevala niti pogojev, da bi naperila odškodninski zahtevek zoper člane uprave ali nadzornega sveta družbe po opravljenem postopku posebne revizije iz XV. poglavja ZPre, saj so bili tudi pogoji Š...Ć za vložitev odškodninske tožbe vsaj enako strogi kot pogoji za tožbo po prvem odstavku 230. člena ZGD Š...Ć prvi odstavek 73. člena ZPre). Ker tožeča stranka posebnega interesa za ugotovitev ničnosti (posla prodaje obveznic in posla, na podlagi katerega je bila ustanovljena hipoteka) po ZGD ni izkazala, iz tako ugotovljene ničnosti izhajajoči dajatveni zahtevki pa ji niso bili dostopni, ugoditev njenima tožbenima zahtevkoma sama zase ne bi imela nobenega pomena.
Iz zakonskih določb izhaja, da je preverjanje zakonskih pogojev za preoblikovanje pooblaščene investicijske družbe v pristojnosti Agencije, na skupščini pa je potrebno predhodno sprejeti sklep o spremembi dejavnosti. Zato delničarji sklepa skupščine o spremembi dejavnosti ne morejo izpodbijati z razlogom, da ni bil izpolnjen pogoj iz 1. točke 1. odstavka 143a. člena ZISDU, ki se nanaša na strukturo naložb pooblaščene investicijske družbe.