Določilo 222. člena SPZ je nekoliko drugačno od prejšnjega drugega odstavka 58. člena ZTLR in nakazuje na širšo možnost zahtevka za prenehanje služnosti, vendar pa tudi iz določila 222. člena SPZ izhaja le omejena možnost lastnika služeče stvari, da zahteva prenehanje stvarne služnosti, in sicer (1) če postane služnost nekoristna za uporabo gospodujoče stvari ali (2) če se bistveno spremenijo okoliščine, v katerih je bila ustanovljena.
Če nastane dogodek, glede na katerega se sklene zavarovanje (922. člen OZ), v pogojih iz 944. člena OZ, zavarovalnica ni zavezana za dajatve iz zavarovalne pogodbe, takšno izključitev odgovornosti pa zavarovalnica lahko uveljavlja z ugovorom zoper tistega, ki je v takšnih pogojih povzročil zavarovalni primer, torej tudi zoper oškodovanca kot upravičenca po pogodbi o obveznem zavarovanju avtomobilske odgovornosti.
Služnost souporabe kleti je lahko stvarna služnost, saj jo je vsebinsko (vedno) mogoče oblikovati v tej smeri. Tudi v konkretni zadevi sta nižji sodišči sporno služnost pravilno opredelili kot stvarno. Podlago za takšen zaključek je najti predvsem v pravni teoriji, ki pri stvarnih služnostih dopušča šibkejše vezi s potrebami gospodujoče nepremičnine (zadostuje njena ugodnejša raba in uživanje) in ob tem primeroma našteva stvarne služnosti, ki so v ohranitvi arhitekturnega stila, mirnega bivalnega okolja in prostega razgleda. Vez med nepremičninama je izpostavilo že pritožbeno sodišče z oceno, da je ugotovljena souporaba kleti koristna gospodujoči nepremičnini, saj pomeni statično in trajno uporabo tuje nepremičnine z odlaganjem stvari, ki bi sicer zasedale prostor na gospodujoči nepremičnini.
Ker prodajalec do uveljavitve ZVKSES 1. 8. 2004 ni v celoti izpolnil obveznosti do kupcev glede tistega dela kupnine, ki je ta do uveljavitve zakona nista plačala, se časovna veljavnost predpisa razteza tudi na sporno pravno razmerje.