ZMZ-1 člen 15, 16, 20, 20/2, 20/3, 21, 22, 23, 27, 28. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-3, 237/2-7. ZUS-1 člen 27, 27/2, 27/2-2. Direktiva 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o skupnih postopkih za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite člen 28.
mednarodna zaščita - status begunca - subsidiarna oblika zaščite - izvorna država - pripadnost družbeni skupini - pripadnost določeni veroizpovedi - pripadnost etnični skupini - splošna verodostojnost - pravica do izjave - načelo varovanja največje otrokove koristi
Tožena stranka dejstva, da je tožnik mladoletnik, sploh ni povezala z uporabo načela varovanja največje otrokove koristi. Pri presoji, katera je izvorna država tožnika, ne gre zanemariti dejstva, da tožnik ni uspel predložiti osebnega dokumenta, hkrati pa je zatrjeval, da je v Iranu živel skoraj celotno svoje življenje in se tam še vedno nahajajo ostali člani njegove družine.
Pravilno ugotovljeno dejansko stanje je prvi korak pri presoji utemeljenosti prošnje prosilcev. V naslednjem koraku ga je potrebno subsumirati pod ustrezne določbe materialnega prava o pogojih za podelitev statusa begunca oziroma subsidiarne zaščite ter presoditi, ali je pri prosilcu podan utemeljen strah, da bi bil ob vrnitvi v izvorno državo podvržen preganjanju zaradi enega izmed taksativno določenih razlogov, oziroma ali pri njem obstaja utemeljen razlog, da bi bil ob vrnitvi v izvorno državo soočen z utemeljenim tveganjem, da utrpi resno škodo. Bistvena predvsem natančna analiza verodostojnosti tožnikovih izjav, na podlagi katere je potrebno ugotoviti, katere izmed tožnikovih izjav je mogoče sprejeti kot resnične oziroma verodostojne, saj prav te izjave tvorijo pravno relevantno dejansko stanje, na podlagi katerega se zatem z uporabo materialnopravnih pravil presodi, ali je tožnik upravičen do priznanja mednarodne zaščite. Trditve je treba oceniti v časovni perspektivi in individualno za obravnavanega tožnika.
Pravica tožnika do obrambe oziroma dobrega upravljanja je določena v 41. členu Listine EU o temeljnih pravicah, ki med drugim vključuje tudi pravico vsake osebe, da se izjasni pred sprejetjem kakršnega koli posamičnega ukrepa, ki jo prizadene. Vsaka oseba ima možnost, da koristno in učinkovito poda svoje stališče v upravnem postopku, in to pred sprejetjem vsake odločbe, ki bi lahko negativno vplivala na njene interese.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - izločitev uradne osebe - zavrženje tožbe
V obravnavanem upravnem sporu je sklep o zavrženju oziroma o zavrnitvi tožnikove zahteve za izločitev uradne osebe odločitev procesne narave, ki se nanaša na izvedbo inšpekcijskega postopka. S tem sklepom torej ni bilo odločeno o glavni stvari, zato ne uživa samostojnega sodnega varstva v upravnem sporu.
ZDavP-2 člen 5, 5/2. ZDoh-2 člen 35, 35/3, 35/3-2, 36.
davki in prispevki od dohodkov fizičnih oseb - opravljanje storitev - odvisno pogodbeno razmerje - samostojni podjetnik - dohodek iz drugega pogodbenega razmerja
Za kvalificirano podjetniško dejavnost je odločilno, da se opravlja trajno in ne priložnostno, da se opravlja na trgu ter da posameznik deluje kot podjetnik in torej tako, da sam organizira dejavnost, ki jo nato tudi samostojno opravlja. Pri tem pa uporabi iste metode, sredstva in pristope, kot bi jih uporabil podjetnik. Omenjenih relevantnih okoliščin pa tožeča stranka v tožbi niti ne zatrjuje. Dohodkov doseženih na podlagi sklenjenih spornih pogodb tako tudi po mnenju sodišča ni mogoče šteti za dohodke iz dejavnosti iz 46. člena ZDoh-2, temveč za dohodke, opredeljene v 35. oziroma 36. členu ZDoh-2.
Okoliščine, ki so privedle do sklepanja spornih pogodb po mnenju sodišča niso bistvene za obdavčitev, saj je naloga davčnega organa, da v zadevi odloči v skladu z veljavnimi davčnimi predpisi. Ti pa v drugem odstavku 5. člena ZDavP-2 določajo, da se vzpostavljena razmerja oziroma opravljena izplačila presoja po vsebini in ne na podlagi formalne opredelitve poslovnih dogodkov. Prav tako davčni organ s svojo odločitvijo v veljavnost sklenjenih medsebojnih razmerjih ne posega. Dohodke je pravilno obravnaval v skladu s pravo naravo prejemkov in jih ovrednotil kot dohodke iz drugega pogodbenega razmerja in ne kot dohodke iz dejavnosti, kot je opravljena izplačila po izstavljenih računih obravnavala tožeča stranka.
dohodnina - napoved za odmero dohodnine - rok za vložitev napovedi za odmero dohodnine - olajšava za vzdrževane družinske člane
Tožnik ni vložil napovedi za odmero dohodnine do 31. 7. 2012, kar bi moral storiti glede na šesti odstavek 267. člena ZDavP-2. Posebno olajšavo za vzdrževane družinske člane je tožnik prvič uveljavljal šele v pritožbi zoper izpodbijano odločbo. Glede slednjega pa je, upoštevaje 271. člen ZDavP-2, prekludiran.
ZKZ člen 17, 18, 18/1, 18/1-4. ZDKG člen 2, 22. ZDKG-A člen 5, 5/2. URS člen 15, 15/2, 22, 33, 67.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - zahteva za odobritev pravnega posla - dedovanje kmetijskih gospodarstev - zaščitena kmetija - delitev zaščitene kmetije
Pri predmetni izročitvi dednega odpravka gre za promet s kmetijskimi zemljišči (oziroma gozdovi, kmetijami), ki mora biti obravnavan po določbah ZKZ, in torej za pridobitev lastninske pravice s pravnim poslom med živimi (17. člen ZKZ).
Tožnika zmotno menita, da bi organ pri odločanju moral upoštevati stanje ob vložitvi vloge za odobritev pravnega posla. Podlago za tako presojo predstavlja določba 5. člena ZDKG-A. Da bi se ne upošteval dejanski status kmetije v času odločanja, tudi ne izhaja iz 18. člena ZKZ.
V zadevah pridobitve lastninske pravice na kmetijskih zemljiščih (gozdovih, kmetijah) s pravnimi posli med živimi po določbah III. poglavja ZKZ se po izrecnem napotilu v četrti alineji 18. člena ZKZ po analogiji uporabljajo določbe 22. člena ZDKG. Ker je analogija utemeljena na skupnih bistvenih lastnostih primerov, to pomeni, da je treba glede na ureditev primera dopustnega oporočnega razpolaganja z zaščiteno kmetijo (da posamezno volilo ne sme preseči 2 %, vsa volila skupaj v oporoki pa ne 10 % skupnih kmetijskih površin), da bi bila primera enako pravno vrednotena, za pravne posle med živimi razlagati določbo tako, da pri posameznem pravnem poslu odsvojitev ne sme preseči 2 %.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - družinski član prosilca - posebni ugotovitveni postopek - načelo zaslišanja stranke
V obravnavani zadevi organ torej ni odločal v skrajšanem ugotovitvenem postopku, kot to določa 144. člen ZUP, temveč v posebnem ugotovitvenem postopku. Ker pa je odločal v posebnem ugotovitvenem postopku, je bil pred izdajo odločbe dolžan upoštevati načelo kontradiktornosti oziroma načelo zaslišanja stranke iz 9. oziroma 146. člena ZUP in dati tožniku kot prosilcu možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločbo.
Uredba Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku skupnosti člen 241.
carina - vračila uvoznih dajatev - obresti - uporaba materialnega predpisa - uporaba specialnega predpisa
V navedeni zadevi je potrebno kot materialni predpis pri izračunu obresti upoštevati specialni predpis, ki velja za carinske in uvozne dajatve, to pa je v danem primeru CZS. 15. V obravnavani zadevi ne gre za situacijo, da odločba, s katero je bilo ugodeno tožnikovemu zahtevku za povračilo, ne bi bila izvršena v roku treh mesecev po njenem sprejetju. Pač pa gre za situacijo, ko obresti predvidevajo nacionalne določbe.
Postopek davčne preiskave se časovno uvršča v tako imenovano predpostopkovno fazo, to je na čas pred uradnim formalnim začetkom postopka davčnega inšpekcijskega nadzora. Na podlagi izsledkov preiskave se je namreč skladno s tedaj veljavnim 131. členom ZDavP-2 šele sprejela odločitev o uvedbi postopka davčnega inšpekcijskega nadzora in se torej ni neposredno na podlagi davčne preiskave izdala davčna odločba, s katero bi bilo odločeno o pravicah, obveznostih ali pravnih koristih posameznika. V tej predpostopkovni fazi se tako še ni odločalo o pravicah, obveznostih in pravnih koristih davčnega zavezanca s področja upravnega prava in se torej tudi niso vzpostavili dokumenti upravne zadeve v smislu 82. člena ZUP, ki lahko nastanejo šele po začetku upravnega postopka. Zato pred začetkom davčnega postopka tožnik ni dobil pravice do vpogleda v zahtevano dokumentacijo na podlagi ZUP ne kot stranka in ne kot tretja oseba. Posledično izpodbijani sklep po vsebini ne pomeni odločitve na podlagi 82. člena ZUP, saj se z njim ni odločalo o pravici do vpogleda v dokumentacijo upravne zadeve.
skrbništvo - postavitev skrbnika - procesna legitimacija - stranka v upravnem postopku
V postopku nastanitve pod skrbništvo ima le ta oseba položaj stranke, ne pa tudi njeni morebitni sorodniki. Sorodniki osebe, ki se postavlja pod skrbništvo postopku postavitve pod skrbništvo ne varujejo svojih pravic in koristi ter tako tudi ne morejo biti stranke v tem postopku. Posledično tudi ne morejo zoper odločitev, sprejeto v tem postopku vložiti pritožbe.
trošarina - vračilo trošarine - rok za uveljavljanje vračila trošarine - pogonsko gorivo za komercialni namen - zamuda roka - materialni prekluzivni rok
Tožnik je v predmetni zadevi vložil mesečni zahtevek za vračilo trošarine, za mesec december 2014, ki bi ga moral vložiti do 31. 1. 2015. Rok iz četrtega odstavka 54č. člena ZTro materialni prekluzivni rok, zaradi česar podaljševanje takega materialnega roka ni dovoljeno. Tega roka tako s predlogom za vrnitev v prejšnje stanje ni mogoče podaljšati. Res je, da prvostopenjski organ v obrazložitvi izpodbijanega sklepa sploh ni omenjal tožnikove izjave z dne 3. 2. 2014 (izjava v zvezi z zamudo roka, v kateri se je skliceval na zdravstvene razloge) in se tako do nje ni opredelil. Vendar pa omenjena pomanjkljivost ne vpliva na sicer pravilno odločitev, pri čemer pa je pomanjkljivo obrazložitev prvostopenjskega organa dopolnil drugostopenjski organ.
V javnem razpisu je bilo izrecno navedeno, da mora biti ponudba izdelana v skladu z javnim razpisom. Javni razpis obsega natančna navodila za izdelavo ponudbe ter določa dokazila za dokazovanje izpolnjevanja predpisanih pogojev in obrazec ponudbe. Izjave tožnika s pojasnili zakaj določenih dokazil ni mogel predložiti ne morejo nadomestiti zahtevanih dokazil v ponudbi, oziroma ne predstavljajo pravilne nadomestitve dokazil. Samo ponudba, ki izpolnjuje vse predpisane sestavine iz javnega razpisa se šteje za popolno ponudbo in le kot taka omogoča njeno nadaljnjo vsebinsko presojo. Ker tožnik ponudbe ni dopolnil v skladu s pozivom, je tožena stranka pravilno štela, da je tožnikove ponudba nepopolna, in je zato tožnikovo ponudbo skladno z določbo IX. točke javnega razpisa, utemeljeno zavrgla.
ZDoh-2 člen 35, 36, 46. ZDavP-2 člen 74. ZZDej člen 3. ZZDrS člen 65.
davki od dohodkov fizičnih oseb - prispevki za socialno varnost - dohodek iz drugega pogodbenega razmerja - odvisno pogodbeno razmerje - navidezni pravni posel
Iz ugotovljenih dejanskih okoliščin ne izhaja, da bi šlo pri obravnavanih storitvah zdravnikov za neodvisno, samostojno opravljanje dejavnosti iz 46. člena ZDoh-2. Ker ZDoh-2 podjetniške oziroma poklicne dejavnosti natančneje ne opredeljuje, je treba pomen tega pojma določiti glede na splošno opredelitev podjetniške dejavnosti v ZGD. Za kvalifikacijo podjetniške dejavnosti je tako odločilno, da se opravlja trajno (in ne priložnostno), da se opravlja na trgu ter, da posameznik deluje kot podjetnik in torej tako, da sam organizira dejavnost, ki jo tudi samostojno opravlja ter pri tem uporabi iste metode, sredstva in pristope, kot bi jih uporabil podjetnik. Formalne okoliščine kot je navedba firme (s.p., d.o.o. ali zavod) oziroma vpis v ustrezen register pa po presoji sodišča same po sebi opravljanja podjetniške oziroma poklicne dejavnosti še ne izkazujejo. Pomemben je način, na katerega se dejavnost opravlja. Okoliščin, ki bi kazale na tržno obnašanje in samostojno ter neodvisno opravljanje zdravstvenih storitev po sklenjenih Pogodbah o poslovnem sodelovanju, pa v konkretnem primeru ni zaslediti, niti jih tožnik v tožbi konkretno ne zatrjuje.
Sklenitev podjemne pogodbe za opravljanje zdravniške službe med javnim zdravstvenim zavodom in zdravnikom, ki je pri njem v delovnem razmerju, je dopustna le v primeru, če po tej pogodbi izvaja (druge) zdravstvene storitve, ki niso zajete v okviru del in nalog, ki so določene v pogodbi o zaposlitvi, kar je logično glede na določbe ZZDej o delavnem času zdravnikov oziroma o delu preko polnega delovnega časa, ki je ob doseženi zakonski omejitvi pogojeno s soglasjem zdravnika in kar potrjuje tudi kasnejša sprememba ZZdrS in ZZDej.
ZDavP-2 člen 326. ZDoh-2 člen 97. ZUP člen 147, 147/3.
dohodnina - dohodnina od dobička iz kapitala - prodaja poslovnega deleža - vrednost nepremičnine ob prodaji - znižanje davčne osnove - predhodno vprašanje
Vprašanje dosežene izgube pri prodaji spornega stanovanja tožnika v letu 2013 je sestavni del dejanskega stanja, od katerega je odvisna odločitev v konkretni upravni zadevi. Zato gre v tem smislu pri omenjenem vprašanju za predhodno vprašanje. Glede slednjega pa tretji odstavek 147. člena ZUP določa, da če je o predhodnem vprašanju že odločeno s pravnomočnim posamičnim aktom, je upravi organ na ta posamični akt vezan.
prispevek za obvezno zdravstveno zavarovanje za primer poškodbe pri delu ali poklicne bolezni - zavezanec za plačilo prispevka
Glede na določbo 49. člena ZZVZZ, po kateri so zavezanci za plačilo prispevka za poškodbo pri delu in poklicno bolezen (tudi) osebe, ki opravljajo dejavnost kot postranski poklic, in ob ugotovitvah, da je bil tožnik v predmetnem obdobju v registru davčnih zavezancev vpisan kot nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji ter da prispevkov pred tem ni obračunal in plačal, je bila tako pravna podlaga za naložitev tožniku v plačilo odmerjenih prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni tudi po presoji sodišča podana.
odmera davka v posebnih primerih - ocena davčne osnove - vlaganja v nepremičnino - metoda indirektnega ugotavljanja dohodkov - dokazovanje
Davčni organ je v ponovnem postopku ugotovitveni postopek dopolnil v skladu z napotki sodbe z dne 21. 1. 2014 in v zapisniku ugotovljeno vrednost vlaganj v nepremičnino utemeljil z obširnimi dejanskimi ugotovitvami. Tožnica, kot že navedeno, pripomb na zapisniške ugotovitve ni podala. Zato pritožbeni organ navedb, ki se nanašajo na dejanske ugotovitve, tudi v tem delu kot nedopustnih utemeljeno ne obravnava. Ugotovitev, da tožnica za svoje navedbe ni predložila (ali predlagala) nobenih dokazov, ni sporna. Zato tožnica, ki navedenih trditev tudi v upravnem sporu ne dokazuje, ne more biti uspešna.
ZKme-1 člen 57. Uredba o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja za obdobje 2007-2013 člen 13, 13/1, 13/1-5. Uredba o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja za obdobje 2007-2013 v letih 2011-2013 člen 128.
Sodišče ugotavlja, da bi bilo postopek za izdajo izpodbijane odločbe na podlagi prehodne določbe prvega odstavka 128. člena Uredbe 2011-2013 treba voditi na podlagi Uredbe PRP 2007-2013, ki je bila (kot izhaja iz spisne dokumentacije) pravna podlaga za javni razpis in za celoten postopek dodelitve tožniku nepovratnih sredstev iz naslova Pomoč mladim prevzemnikom kmetij, in sicer ne glede na to, da gre v izpodbijani odločbi za odločanje o sankcioniranju zaradi neizpolnitve prevzetih obveznosti.
Tožnik z zdravstveno dokumentacijo ni dokazal svojih trditev o tem, da zaradi slabega zdravstvenega stanja ni mogel pravočasno opraviti izobraževanja. Tožnik ni konkretizirano navedel, niti to ni razvidno iz zdravstvene dokumentacije, ki se nahaja v upravnem spisu, kdaj in do kakšnega poslabšanja zdravstvenega stanja, ki bi lahko pomenilo oviro za pravočasno udeležbo na izobraževanju, naj bi sploh prišlo.
odpis davčnega dolga - obročno plačilo davčnega dolga - prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje - prispevki za zdravstveno zavarovanje
Iz določb ZPIZ-1 izhaja, da se postopki za odpis, delni odpis, odlog in obročno odplačevanje prispevkov za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ki so bili začeti na podlagi določb 228. člena ZPIZ-1, dokončajo po predpisih, veljavnih do uveljavitve tega zakona. Vendar pa za tak primer v predmetni zadevi ne gre. Ker gre za odločanje o tožničini vlogi z dne 30. 10. 2015, dani v času sedaj veljavnega zakona, izpodbijana odločitev temelji pravilno na določbah tega zakona, to je ZPIZ-2.
davčni dolg - odpust dolga - status dolžnika - relevantno obdobje - socialni transferji
Tožničina vloga je bila zavrnjena zaradi neizpolnjevanja pogojev za pridobitev statusa dolžnika po ZPIUOD. V postopku je bilo ugotovljeno, da tožnica v relevantnem obdobju med 1. 1. 2015 in 30. 6. 2015 ni bila prejemnica oziroma upravičenka do navedenih socialnih transferjev.
inšpekcijski postopek - ukrep tržnega inšpektorja - varstvo potrošnikov - potrošniški kredit - nezakonita efektivna obrestna mera - odvzem dovoljenja
Tožnik ugovarja napačno ugotovljenemu dejanskemu stanju v zadevi, pri čemer navaja razloge, ki se nanašajo na ugotovljeno dejansko stanje v drugi zadevi. V zadevi inšpekcijskega nadzora, ki je že pravnomočno zaključen, pa niso relevantni za ta postopek. Relevantno dejansko stanje v zvezi z izpodbijano odločbo je le ugotovitev pravnomočnosti odločbe, s katero je Tržni inšpektorat RS dajalcu kredita izdal odločbo na podlagi petega in sedmega odstavka 34. člena ZPotK-1 ter po četrtem odstavku 13. člena ZPDZC, kar pa je bilo z izpodbijano odločbo ugotovljeno. Tožena stranka je prejela predlog tržnega inšpektorata s pravnomočno odločbo, s katero je ta tožniku prepovedal sklepanje kreditnih pogodb in opravljanje dejavnosti potrošniškega kreditiranja.
odmera nagrade in stroškov odvetniku - nepravilna uporaba materialnega prava - obseg odobrene brezplačne pravne pomoči -nepravdni postopek
Iz določbe 20. člena OT že na podlagi jezikovne razlage jasno izhaja, da je za presojo uporabe OT odločilen začetek teka sodnega postopka na prvi stopnji, ne glede na to, ali se je ta kasneje nadaljeval v času veljavnosti tega zakona ali morebiti na drugi stopnji. Uporaba določb OT tudi ni odvisna od tega, kdaj je bila izdana odločba, s katero je bil tožnik določen za izvajanje BPP, temveč, kdaj se je začel postopek, v katerem je tožnik prosilko za BPP zastopal. V konkretnem primeru je za odločitev bistvenega pomena odgovor na vprašanje, kdaj se je postopek na prvi stopnji začel. Od tega je odvisno, ali je treba za odmero stroškov in nagrade tožniku uporabiti ZOdvT ali veljavno OT. Gre za vprašanje pravilne uporabe materialnega prava.