Za presojo o priposestvovanju služnosti v korist nepremičnine je odločilno, ali so sporni prehod uporabljali prejšnji lastniki te nepremičnine, ne pa, ali so ga uporabljali lastniki drugih nepremičnin.
vojska - težja kršitev vojaške discipline - denarna kazen
Tožena stranka ni dokazala, da je imel tožnik (vojak, napoten na mednarodno misijo) v steklenici alkohol. Ker tožnik ni storil hujše kršitve vojaške discipline, mu je tožena stranka neupravičeno izrekla ukrep denarne kazni v višini 7 % mesečne plače za polni delovni čas, izplačane za sporni mesec, v katerem je bila kršitev storjena.
ZDR-1 člen 200, 200/3. ZPP člen 111, 111/2, 111/4, 112, 112/9.
zavrženje tožbe - odpoved pogodbe o zaposlitvi - sodno varstvo - prekluzivni rok - štetje rokov
Iz podatkov v spisu je razvidno, da je tožnica s strani prvotožene stranke prejela pisno odpoved pogodbe o zaposlitvi 25. 11. 2013, zato je od prvega naslednjega dne začel teči 30-dnevni rok iz določbe 3. odstavka 200. člena ZDR-1 za vložitev tožbe, ki se je iztekel 25. 12. 2013. Ta dan je bil praznik božiča, naslednji dan 26. 12. 2013 pa dela prost dan zaradi dneva samostojnosti. Ker je tožnica v sporu vložila tožbo pred sodiščem prve stopnje 27. 12. 2013, tj. prvi delovnik po izteku navedenih praznikov, se šteje, da je v sporu pravočasno uveljavila sodno varstvo v predpisanem zakonskem roku.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO – ODVETNIŠTVO
VSL0078997
ZOdvT Tarifna številka 3100, 3101.
pravdni stroški v nepravdnem postopku - nagrada za postopek
V nepravdnem postopku, kjer je dejavnost odvetnika omejena na postavitev zahtevka in na prejem odločbe, se nagrada po tarifni številki 3100 ZOdvT zniža ob upoštevanju količnika 0,8.
obseg zapuščine - predmet dedovanja - denarna sredstva na bančnem računu - negativno stanje - pasivno premoženje - aktivno premoženje - odgovornost dedičev za dolgove zapustnika - ločitev zapuščine - ločeno premoženje
Dedič je odgovoren za zapustnikove dolgove do višine vrednosti podedovanega premoženja. V skladu z 2. členom ZD so lahko predmet dedovanja stvari in pravice, ki pripadajo posameznikom, kar pomeni, da zapuščino lahko predstavlja le aktivno premoženje, torej premoženje, ki ima določeno premoženjsko vrednost, pasiva zapuščine pa se ugotavlja zgolj zaradi ugotovitve vrednosti zapuščine. Zapustnikovi dolgovi torej ne bremenijo zapuščine, ampak dediče osebno.
Pravilno je sodišče prve stopnje pojasnilo, da ločena zapuščina ni predmet dedovanja, ampak se uporablja izključno za poplačilo terjatev tistih upnikov, ki so izposlovali ločitev, ter da se zapuščinski postopek lahko izpelje samo glede tistega dela zapuščine, ki bo morebiti ostala po poplačilu upnikov.
Z ločitvijo nastane položaj, kot da separirana zapuščina sploh ne bi postala zapuščina, ampak bi bila še vedno zapustnikova. Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da sta v konkretnem primeru zapuščina pokojnika ter sama dediščina dve ločeni premoženjski masi in je dediščina tisti del zapuščine, ki je dejansko prešel na dediča, medtem ko je zapuščina celotno premoženje zapustnika.
Obsežno pritožbeno navajanje glede ponareditve pooblastila, prevare oziroma siceršnjih zatrjevanih spornih postopanj odvetnika in sodedinje je za presojo zakonitosti (pravilnosti) izpodbijanega sklepa brezpredmetno. Te navedbe bi bile relevantne zgolj za presojo zakonitosti (sedaj) pravnomočnega sklepa o dedovanju z dne 2. 11. 2011 oziroma pravilneje dednega dogovora, ki ga ta vsebuje.
začasna odredba - verjetnost obstoja terjatve - pravica do izjave - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - začetek teka zastaranja
Kljub temu, da se v postopku za izdajo začasne odredbe odloča na podlagi verjetnosti, mora sodišče vsebinsko obravnavati vse relevantne, dokazno podprte ugovorne navedbe tožene stranke.
Za pravilnost vročitve po 142. členu ZPP je odločilno, ali je naslovnik prejel obvestilo.
Pisanje se po preteku 15-dnevnega roka pusti v naslovnikovem nabiralniku zato, da se zagotovi čimvečja dejanska verjetnost, da se bo naslovnik kljub načinu vročitve (fikcija) res seznanil s pisanjem.
Pravdno sodišče je na kazensko obsodilno sodbo vezano tudi glede časovnega okvira storjenega kaznivega dejanja. Za preostalo obdobje, ki s kazensko sodbo ni zajeto, bi moral tožnik podati ustrezno trditveno podlago.
Sodišče po uradni dolžnosti preizkusi utemeljenost tožbenega zahtevka po vseh pravnih podlagah, a le v okviru dejstev, ki jih navaja stranka.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - sodna razveza - odškodnina
Tožena stranka ni dokazala, da je obstajal utemeljen poslovni razlog po 1. alineji prvega odstavka 88. člena ZDR za izpodbijano redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Tožena stranka je tožniku odpovedala pogodbo o zaposlitvi zato, ker ni hodil na delo. Zato je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga nezakonita.
zahtevek na izpraznitev stanovanja - uporaba stanovanja brez pravnega naslova
Pravilno je sodišče prve stopnje zaključilo, da toženka stanovanje uporablja nezakonito, brez pravnega naslova – najemne pogodbe, in tožbenemu zahtevku na izselitev pravilno in zakonito ugodilo.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO
VSL0081340
OZ člen 311, 315, 421. ZPP člen 324, 324/3.
cesija – stečaj odstopnika – ugovori dolžnika – pobot z odstopljeno terjatvijo – ugovor procesnega pobota
Terjatev, ki jo s procesnim ugovorom pobota toženec uveljavlja zoper tožečo stranko, mora obstajati v času izdaje sodbe sodišča prve stopnje. Ta terjatev mora biti (tedaj) tudi iztožljiva. Če gre za terjatev zoper stečajnega dolžnika ter te terjatve upnik ni ustrezno uveljavljal v stečajnem postopku, takšna terjatev (več) ni iztožljiva.
ZST-1 člen 11, 11/1, 11/2, 11/3. ZSVarPre člen 28, 28/1, 28/2.
sodne takse - predlog za oprostitev
Ker je tožnik odpovedal pogodbo o zaposlitvi, ni upravičen do denarne socialne pomoči. Zato ni upravičen do oprostitve plačila sodnih taks v celoti.
Tožnik po prenehanju zaposlitve pri toženi stranki nima denarnih prejemkov. Je lastnik osebnega vozila v vrednosti 5.000,00 EUR, vendar se od 31. 5. 2012 do 31. 12. 2014 kot premoženje po ZSVarPre ne upoštevajo osebni avtomobili v vrednosti do višine 8.060,00 EUR. Zato je delna oprostitev sodne takse utemeljena.
STVARNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0057167
SPZ člen 70. ZPP člen 7, 184, 286. ZNP člen 37.
delitev solastnine – predlagalni nepravdni postopek – prevzemni interes – prekluzija v nepravdnem postopku
V skladu s 184. členom ZPP, ki se na podlagi 37. člena ZNP smiselno uporablja tudi v nepravdnem postopku, lahko stranka tožbo spremeni do konca glavne obravnave, kar smiselno v nepravdnem postopku pomeni, da lahko predlagatelj svoj predlog spremeni do zaključka naroka.
ZNP člen 44, 48, 48/1. ZZZDR člen 208, 208/2. ZPP člen 254.
postopek za odvzem poslovne sposobnosti - delen odvzem poslovne sposobnosti - zakonski pogoji - dokazovanje z izvedencem medicinske stroke - postavitev novega izvedenca - konkretizacija omejitev poslovne sposobnosti
Sodišče v postopku za odvzem poslovne sposobnosti ugotavlja, ali je posameznik zaradi določenih dejanskih vzrokov omejen v sposobnosti za samostojno odločanje ter uresničevanje in varstvo svojih pravic in interesov, pazi torej na največjo korist tega posameznika in ne na koristi ostalih udeležencev v postopku. Pogoje za odvzem poslovne sposobnosti sodišče ugotavlja s pomočjo izvedenca medicinske stroke, torej neodvisnega strokovnjaka, katerega mnenje je ključno za ugotavljanje izpolnjenosti zakonskih kriterijev.
neupravičena pridobitev – uporaba solastne stvari – plačilo uporabnine – prikrajšanje – prostovoljna izselitev iz stanovanja
Samo dejstvo, da tožnica svojega solastnega dela ni uporabljala, četudi je vložila predlog za delitev solastnine oziroma tožbo na plačilo uporabnine v letu 2010, je ne opravičuje do zahtevane uporabnine, saj s temi ravnanji ne izkazuje svojega prikrajšanja, pač pa njena opustitev glede pridobitve možnosti souporabe potrjuje njeno naknadno prostovoljno (lastno) neuporabo stanovanja.
Predmet izpolnitvenega ravnanja preživljanca na podlagi pogodbe o dosmrtnem preživljanju je dajatev. Stvari in premoženjske pravice kot predmet te dajatve morajo obstajati v trenutku sklenitve pogodbe in morajo biti v njej določene ali vsaj določljive.
Če preživljanec kljub prepovedi razpolaga s svojim premoženjem in ga prenese na drugega ali obremeni, je ta prenos veljaven. Sama prepoved razpolaganja ne vpliva na veljavnost pravnega posla, s katerim se razpolaga. Preživljanec je zaradi neizpolnitve svoje obveznosti dolžan preživljalcu povrniti škodo, ki mu je zaradi tega nastala(1). Pri tem je pripomniti, da slednje ne more zahtevati kar od tistega, v korist katerega je bilo razpolaganje opravljeno(2).
ZDDO člen 38, 38/1, 38/1-3. ZJU člen 203. ZDR člen 159, 159/3.
določitev števila dni letnega dopusta - skrb za otroke - javni uslužbenci - letni dopust
Iz izpodbijane odločitve tožene stranke je razvidno, da je bil tožniku (javnemu uslužbencu) po 38. členu ZDDO (ki je določal, da se delavcu med drugim letni dopust poveča za največ tri dni tudi zaradi delavčevih socialnih in zdravstvenih razmer, kot so kronična in druga daljša bolezen, skrb za otroke do 10 let starosti in druge razmere, v katerih delavec živi) letni dopust povečan v največji možni meri, ki jo je ta člen dopuščal (torej tri dni zaradi skrbi za otroke do 10 let starosti), zato je sodišče prve stopnje utemeljeno zaključilo, da je bila izpodbijana odločitev tožene stranke zakonita.