Tožnik si je pri razrezu aluminijastega profila na krožni žagi poškodoval levo roko. Do poškodbe je prišlo, ker tožnik obdelovanca ni fiksiral s pnevmatskim držalom na mizo krožne žage, posledično se je obdelovanec premaknil, tožnik pa je nekontrolirano z levo roko posegel v območje vrtečega lista krožne žage in se pri tem poškodoval. Krožna žaga pomeni nevarno stvar in zato prva tožena stranka za škodo, nastalo v zvezi z uporabo krožne žage, odgovarja po načelu objektivne odgovornosti (149. členu OZ).
Tožena stranka je izvedla varnostne ukrepe v smislu zdravniškega pregleda, teoretične in praktične poučitve tožnika o varnem delu, varne zagotovitve delovne opreme, jasnih navodil za delo na delovnem mestu in ustrezne zaščitne opreme. Tožnik je v nasprotju z jasnimi navodili razrez aluminijastega profila opravil brez uporabe predpisanega pnevmatskega držala, ki bi poškodbo preprečil. Zato je s svojim nepravilnim ravnanjem prispeval k nastanku škode v višini 70 %.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0012840
ZDR člen 184. OZ člen 131, 131/1.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - protipravno ravnanje
Tožnik je pri vzvratni hoji stopil na spodnjo stopnico in padel ter se poškodoval. Delovanje stroja ni vplivalo na nastanek škodnega dogodka. Ta v trenutku škodnega dogodka ni deloval. Stopnica, na katero je tožnik stopil, ni nevarna stvar, saj je bila ustrezno protizdrsno izdelana in ne bi bila drseča niti, če bi bila mokra. Tožnik je izpolnjeval zdravstvene pogoje za opravljanje dela in je nosil ustrezno zaščitno opremo, bil je seznanjen z ukrepi za varno opravljanje dela. Zato tožnikovemu delodajalcu ni mogoče očitati protipravnega ravnanja in s tem ne krivdne odškodninske odgovornosti za obravnavano nezgodo.
DELOVNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV
VDS0012746
ZIZ člen 272, 272/2.
kolektivni delovni spor - začasna odredba - odpoklic članov sveta delavcev - nastanek težko nadomestljive škode
Tudi v okviru kolektivnega spora o sodelovanju delavcev pri upravljanju je potrebno verjetno izkazati vse pogoje za izdajo začasne odredbe, vključno z nastankom težko nadomestljive škode, ki naj bi jo začasna odredba preprečila.
Predlog za izdajo začasne odredbe, da se zadrži učinkovanje rezultatov postopka odpoklica obeh predlagateljic s funkcije članic sveta delavcev družbe do pravnomočne sodne odločbe, ni utemeljen. Dejstvo, da je svet delavcev deloval v okrnjeni sestavi, ker je večje število članov odstopilo, in da sta bili predlagateljici edini preostali članici sveta delavcev, ki je prenehal delovati z njunim odpoklicem, namreč ne izkazuje nastanka težko nadomestljive škode kot pogoja za izdajo predlagane začasne odredbe.
Tožena stranka je dne 2. 9. 2014 v celoti umaknila pritožbo in zato je pritožbeno sodišče, ki je umik pritožbe vzelo v vednost, v skladu z določbo drugega odstavka 334. člena ZPP, odločilo, kot je razvidno iz izreka tega sklepa.
ZIZ člen 40, 40/4. ZPP člen 132, 132/1. Pravilnik o elektronskem poslovanju v civilnih sodnih postopkih člen 27, 27/2.
odsotnost izvršilnih sredstev - vpogled v uradni register TRR - zavrženje predloga za izvršbo - vročitev sodnega pisanja v elektronski predal - elektronska vročilnica
ZIZ (četrti odstavek 40. člena) sodišču nalaga, da pred izdajo sklepa o izvršbi po uradni dolžnosti opravi poizvedbe o podatkih v elektronsko dosegljivih evidencah. Takšno z zakonom predpisano ravnanje je razumljivo, saj je cilj izvršilnega postopka poplačilo upnika. Tega cilja pa ni mogoče doseči, če dolžnik nima predmetov izvršbe (stvari premoženjskih oziroma materialnih pravic), na katerih bi se izvršba opravila in bi se upnik poplačal, ter dovolitev izvršbe in vodenje postopka ni smiselno.
ZPP člen 122, 123, 123/3, 124, 124/2, 126, 188, 249. ZNP člen 23.
ureditev meje – umik predloga – zapisnik o glavni obravnavi – javna listina
Iz zapisnika ni razvidno, da bi predlagatelj imel kakršnikoli ugovor zoper vsebino zapisnika (2. odstavek 124. člena ZPP), zato velja domneva, da je, kar je v njem zapisano, resnično.
Kršitev 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP (natančneje kršitev pravice do izjave) je med drugim podana, če sodišče sodbo opre na dejstva, ki jih nobena od strank ni zatrjevala in se posledično do njih tudi nobena ni opredelila.
ZŠtip člen 3, 26, 30, 30/2. Pravilnik o dodeljevanju Zoisovih štipendij člen 5. ZPPreb člen 25.
Zoisova štipendija - dodatek za bivanje
Tožnica je v stanovanju svojih staršev v kraju študija bivala že od 1. 10. 2012. Zato ji je zakonito priznana pravica do dodatka za izobraževanje zunaj stalnega prebivališča že od dneva priznanja nadaljnjega uživanja Zoisove štipendije.
Pogoj prijavljenosti začasnega prebivališča v skladu z ZPPreb je določila šele novela ZŠtip z dne 2. 7. 2013, ki je v predmetni zadevi seveda ni mogoče uporabiti retroaktivno. Opustitev prijave in posledično nepredložitev dokazila o prijavljenem začasnem prebivališču zato ne pomeni izgube dodatka za izobraževanje zunaj stalnega prebivališča (dodatka za bivanje).
ZIZ člen 166, 166/2. ZPUZSO člen 7, 8, 8-21. ZS člen 114, 114/2, 114/3, 114/4. ZS-H člen 24, 24/1.
krajevna pristojnost - navezne okoliščine
V izvršilnem postopku so za opredelitev krajevne pristojnosti pri odločanju o izvršilnem predlogu odločilne navezne okoliščine, ki so razvidne iz predloga za izvršbo. S tem v zvezi je pomembno, da je upnik predlagal izvršbo na dolžničine nepremičnine, ki ležijo na območjih različnih sodišč.
postopek v gospodarskih sporih – redni postopek – spor majhne vrednosti – izdaja sodbe brez opravljene glavne obravnave – izvedba naroka za glavno obravnavo
Ker je sodišče prve stopnje kljub izpolnjenemu pogoju za uporabo pravil, ki se uporabljajo v postopkih v sporih majhne vrednosti, vodilo postopek po pravilih rednega postopka (toženo stranko je pozvalo naj odgovori na tožbo z opozorili, kot veljajo za redni postopek, v sodbo s polno obrazložitvijo je vstavilo pouk, ki velja za redni postopek, …), bi moralo opraviti narok za glavno obravnavo.
ZPP člen 182, 182/3, 274, 339, 339/1. ZZ člen 36, 36/1.
zavrženje tožbe - obnova - sklep o obnovi postopka - zadržanje učinkov - stvarna pristojnost - postopek izbire kandidata - javni zavod - individualni delovni spor - direktor - organi zavoda - postopek izbire- neizbran kandidat - bistvena kršitev določb postopka
Delovno sodišče je glede na določbo 36. člena ZZ pristojno v delovnem sporu odločati le o zakonitosti sklepa o izbiri (ali neizbiri) kandidata za direktorja zavoda. V tem okviru sodišče presoja tudi zakonitost postopka razpisa in izbire. S tožbo pa ni mogoče (uspešno) zahtevati razveljavitve posameznih domnevno nezakonitih dejanj oz. sklepov, sprejetih v okviru postopka izbire in imenovanja generalnega direktorja, ki sta zadnji dejanji v okviru razpisnega postopka. Niti v 36. členu niti v drugih določbah ZZ ni podlage za to, da bi delovno sodišče odpravilo (razveljavilo) sklepe zavoda o obnovi postopka imenovanja direktorja. Zato glede zahtevka za razveljavitev sklepov tožene stranke o obnovi postopka imenovanja generalnega direktorja javnega zavoda in o odpravi sklepa o imenovanju tožnice za generalno direktorico zavoda, ni podana predpostavka za samostojno sodno varstvo glede na določbe 274. člena ZPP in niti glede na določbe 36. člena ZZ.
Zavrženje dela tožbe z zahtevki, ki se nanašajo na sklenitev in obstoj delovnega razmerja, zaradi preuranjenosti (zapadlosti) zahtevka tožnici onemogoča sodno varstvo zatrjevane pravice v korektnem postopku. Pod zunanjim videzom zavrženja tega dela tožbe (ki dejansko pomeni odklonitev pravice do vsebinskega, meritornega sodnega varstva) je namreč sodišče prve stopnje odločilo o utemeljenosti zahtevka. O neutemeljenosti tožbenega zahtevka pa ni mogoče odločati že v fazi predhodnega preizkusa tožbe in to v obliki sklepa. Zato je sodišče prve stopnje z izdajo sklepa o zavrženju dela tožbe glede zahtevkov v zvezi z sklenitvijo in obstojem delovnega razmerja, kršilo določbo 274. člena ZPP v povezavi s prvim odstavkom 339. člena ZPP.
ZDR-1 člen 33, 39, 109, 110, 110/1, 110/1-2, 118, 118/1, 118/2. Zakon o detektivski dejavnosti člen 26.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - prepoved konkurence - konkurenčna prepoved - zakonska prepoved konkurenčne dejavnosti - detektivovo delovno področje - konkurenčna klavzula - sodna razveza - odškodnina
Tožena stranka je tožniku (avtomehaniku) izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi po 2. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1. Očitala mu je, da je brez pisnega soglasja za svoj ali tuj račun opravljal dela, ki sodijo v dejavnost, ki jo dejansko opravlja delodajalec in pomenijo ali bi lahko pomenili za delodajalca konkurenco. Tožnik je opravil manjša avtomehanična popravila za določene ljudi. Za svoje delo ni prejel plačila, zato ne gre za pridobitno dejavnost v smislu del in poslov, kot določa ZDR-1 v 39. členu. Zato je izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
priznanje neprerekanih dejstev – nepravilnost v izpolnitvi podjemnika – nekonkretiziranost navedb stranke – trditveno in dokazno breme
Trditveno in dokazno breme stranka izpolni šele pod predpostavko, da so njene navedbe konkretizirane na ta način, da je iz zatrjevanih dejstev mogoče sklepati na relevantne posledice, kakor tudi, da je s tem omogočeno nasprotni stranki, da se do tako zatrjevanih dejstev opredeli.
Ko se je tožena stranka sklicevala na nepravilnost v izpolnitvi tožeče stranke, bi to nepravilnost morala konkretizirano opredeliti. Zgolj trditev, da elaborata tožeče stranke nista ustrezna in uporabna, takšnega kriterija ne dosega. Enako velja tudi glede navedb, da naj bi se pri gradnji objekta kazalo drugačno stanje v naravi, kot izhaja iz dopolnjenih elaboratov, kar naj bi rezultiralo v potrebi tožene stranke za popravljanje projektov pri izvajanju del. Tako pavšalne navedbe ne vsebujejo nobenega konkretiziranega očitka o pomanjkljivosti izdelanih elaboratov tožeče stranke. Takšnih pomanjkljivosti ni mogoče odpraviti s postavitvijo izvedenca projektantske oziroma gradbene stroke oziroma z zaslišanjem strank, na kar se sklicuje tožena stranka v pritožbi. Ob nekonkretiziranih navedbah tožene stranke bi izvajanje tako predlaganih dokazov predstavljalo izvedbo nedopustnih informativnih dokazov.
ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-3. ZPP člen 105, 180, 285, 339, 339/1. ZDSS-1 člen 34, 34/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neupravičen izostanek z dela – obveščanje delodajalca - preiskovalno načelo
Preiskovalno načelo ni bilo kršeno. To določa, da lahko sodišče izvede dokaze tudi po uradni dolžnosti, če po izvedbi dokazov, ki so jih predlagale stranke, ne more ugotoviti dejstev, ki so pomembna za odločitev (1. odst. 34. čl. ZDSS-1). Takšna situacija v konkretnem primeru ni bila podana, saj je sodišče prve stopnje v celoti ugotovilo vsa relevantna dejstva že na podlagi dokazov, ki so jih predlagale stranke.
Sodišče prve stopnje je pravilno zavrnilo tožničin zahtevek za priznanje vseh pravic iz naslova odpovedane pogodbe o zaposlitvi, iz razloga, ker ni bil zadostno konkretiziran in je bil kot takšen neizvršljiv. Neizvršljivi zahtevki niso utemeljeni. Napačna formulacija tožbenega zahtevka ne sodi med formalne pomanjkljivosti iz 105. čl. ZPP v povezavi s 180. čl. ZPP, ki določa, da mora tožba obsegati določen zahtevek glede glavne stvari, temveč predstavlja kvečjemu vsebinsko pomanjkljivost, ki je stvar materialnega prava. Sodišče prve stopnje bi sicer lahko v okviru določbe 285. čl. ZPP, ki ureja materialno procesno vodstvo, tožnico opozorilo, naj določneje oblikuje tožbeni zahtevek, vendar pa tožnica s tem v zvezi konkretno ne uveljavlja kršitve pravdnega postopka po 1. odst. 339. čl. ZPP v zvezi z 285. čl. ZPP.
ZPP člen 105, 108, 108/5, 117. ZDSS-1 člen 72, 72/2.
zavrženje tožbe - molk organa
Glede na 72. člen ZDSS-1 je izpodbojno tožbo v socialnem sporu mogoče vložiti v 30 dneh od vročitve dokončnega posamičnega upravnega akta. Glede na 2. odstavek istega člena ZDSS-1 sme stranka sicer tožbo vložiti tudi v primeru t.i. molka organa, če pristojni drugostopenjski organ upravnega akta o pritožbi ni izdal v zakonitem roku, vendar le pod pogojem, če ga niti na novo zahtevo stranke ne izda v nadaljnjih 7 dneh. Poziv stranke, da pristojni organ odloči o rednem pravnem sredstvu v predsodnem upravnem postopku, je procesna predpostavka za vsebinsko sojenje v socialnem sporu. Ker tožnik navedenega dokazila, kljub pozivu, ni predložil, je tožba v obravnavani zadevi zakonito zavržena.
Tožnik je poslal tožbo (s katero izpodbija dokončno odločbo toženca) pred iztekom 30-dnevnega roka od vročitve dokončnega upravnega akta (prvi odstavek 72. člena ZDSS-1), vendar nepristojnemu organu (tožencu) in to kljub pravilnemu pravnemu pouku. Sodišče prve stopnje je zato pravilno štelo, da je tožba, ki je na sodišče prispela po izteku roka, prepozna. Tožbo, vloženo po preteku 30-dnevnega roka, je treba na podlagi prvega odstavka 274. člena ZPP zavreči.
Ločitvena pravica predpostavlja, da obstaja zastavna pravica domnevnega ločitvenega upnika v razmerju do stečajnega dolžnika. Zastavna pravica pa ne more obstajati v razmerju do stečajnega lastnika, če stečajni dolžnik sam ni lastnik zastavljene nepremičnine.
Obveznostnopravno razmerje obstaja med toženo stranko (kot upnikom) in pa dolžnikom (v stečaju), zastavna pravica je zgolj stranska pravica k upnikovi terjatvi). Izbris hipoteke in pa izbris zaznambe neposredne izvršljivosti bi lahko zahteval kvečjemu lastnik, če ne obstaja več dolžnikova obveznost.