sklep procesnega vodstva – napotitev k vložitvi predloga za začetek stečajnega postopka - premoženje izbrisane pravne osebe, najdeno v izvršilnem postopku
Sklep je v delu, kjer je sodišče napotilo upnike, da predlagajo začetek stečajnega postopka nad premoženjem izbrisanega dolžnika, napotitveni in po svoji naravi pomeni sklep procesnega vodstva, zoper katerega je pritožba izključena.
Ob ugotovitvi sodišča, da toženec ves čas zanika sklenitev odplačne najemne pogodbe, njegovo nezavračanje računov ne predstavlja konkludentnega priznavanja obstoja pogodbe.
Prikrajšanje mora biti konkretno in realno. Ne zadošča le odsotnost pravne podlage za brezplačni način uporabe s strani toženca. Tožeča stranka mora, da bi uspela z zahtevkom iz neupravičene pridobitve, zatrjevati in dokazati še, da stvari sama ne more uporabljati zaradi toženčevega nasprotovanja oziroma proti svoji volji in da v tak način uporabe stvari ni privolila.
SZ-1 člen 104, 104/1, 104/2. ZPP člen 39, 39/1, 42.
odpoved najemne pogodbe - neplačilo najemnin - izjemne okoliščine - finančna stiska najemnika - postopek za uveljavljanje izredne pomoči pri uporabi stanovanja - ugotovitev vrednosti spornega predmeta
Toženka se odpovedi najemne pogodbe ter posledični izpraznitvi in izročitvi stanovanja tožniku ne more uspešno upirati na podlagi 104. člena SZ-1, saj ni poleg uveljavljanja subvencionirane najemnine uveljavljala tudi izredne pomoči pri uporabi stanovanja.
statusno preoblikovanje samostojnega podjetnika – dohodek iz dejavnosti – davek na skrite rezerve
Osebe, ki se ukvarjajo s pridobitno dejavnostjo, so načeloma gospodarske družbe – pravne osebe, katerih dobiček je obdavčen z Zakonom od davkov od dohodkov pravnih oseb. Navedena ureditev pa ni relevantna za obdavčitev pri materialno statusnem preoblikovanju samostojnega podjetnika, saj je samostojni podjetnik zgolj pravnoorganizacijska oblika, v kateri se posamezna fizična oseba ukvarja s pridobitno dejavnostjo in nima statusa pravne osebe.
Statusna oblika, v kateri nek subjekt posluje, na obstoj davčne obveznosti iz dodane vrednosti v konkretnem primeru ne vpliva.
pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - kršitev pravice do sojenja v razumnem roku - pravično zadoščenje - zavrženje tožbe - procesna predpostavka za uveljavljanje zahtevka - nadzorstvena pritožba - rokovni predlog - uporaba ZVPSBNO
Kazenski postopek zoper tožnika je bil končan v letu 2011, kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja je prenehala po začetku uporabe ZVPSBNO, zato je presoja dovoljenosti in utemeljenosti tožnikovega zahtevna ka povrnitev škode zaradi kršitve pravice do sojenja v razumnem roku v celoti (z materialnopravnega in procesneopravnega vidika) podvržena določbam ZVPSBNO.
Tožeča stranka je pravočasno razpolagala z vsemi dokumenti zavarovalne pogodbe, a je k razpisni dokumentaciji priložila le del pogodbe in sicer Dodatek št. 7, kar pa je premalo.
trditveno in dokazno breme – verodostojna listina – dobropis
Dobropis, na katerega se sklicuje tožeča stranka, ni vrednostni papir, ampak le indic obstoja nekega dolga. V kolikor je dolg sporen, mora tisti, ki ga zatrjuje, njegov obstoj dokazati. Domnevna pripoznava dobropisa s strani tožene stranke, na katerega se sklicuje tožeča stranka, po materialnem pravu ni samostojen vir obveznosti, pred katerim se tožena stranka ne bi mogla ubraniti ali da zaradi njegovega obstoja tožeči stranki ne bi bilo potrebno utemeljiti svojega zahtevka.
SODNE TAKSE – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO
VSL0079456
ZST-1 člen 11, 11/5. ZFPPIPP člen 261, 261/1. ZPP člen 7, 212, 337, 337/3.
oprostitev plačila sodnih taks – obročno plačilo – likvidnostno stanje – odplačevanje kreditov – kreditna pogodba – kreditojemalec – pobot terjatev ob začetku stečajnega postopka – trditveno in dokazno breme
Pri kreditni pogodbi je bistveno, da je kredit po tej pogodbi tudi dejansko izročen. Ni pa odločujoče, ali je denar iz kredita dan neposredno kreditojemalcu, ali z njegovo vednostjo in privolitvijo nekomu drugemu, ker se v obeh primerih šteje, da je bil dan kreditojemalcu.
Upnik je imel v enem tednu dni od poplačila dolga dovolj časa, da bi lahko ugotovil nakazilo dolgovanega zneska in obvestil sodišče in izvršitelja o poplačilu oziroma bi umaknil predlog za izvršbo s čimer bi preprečil nastanek nadaljnjih stroškov.
Zapustnik tudi premičnega premoženja ni zapustil, zato zapuščinska obravnava ni bila potrebna. Z odločitvijo, da se obravnava ne opravi, sodišče zatrjevane bistvene kršitve določb postopka ni storilo.
ZAVAROVANJE TERJATEV - NEPRAVDNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL0058700
URS člen 23, 23/1. ZIZ člen 15, 272, 271/1, 272/2. ZNP člen 112, 112/1, 114, 114/1. ZOdvT člen 22, 22/1, 22/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-4.
zavarovanje nedenarne terjatve - začasna odredba - nepravdni postopek - predlog za izdajo začasne odredbe - pogoji za začasno odredbo - ureditev razmerij med solastniki - predlog za začetek nepravdnega postopka - stvarna pristojnost - pravica do sodnega varstva - pravica do izjave - nepristranskost sodišča - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - etažni lastniki - upravnik - nagrada odvetnika - vrednost spornega predmeta - prosti preudarek
Upnik lahko vloži predlog za izdajo začasne odredbe za ureditev razmerij po 114. členu ZNP le v povezavi s predlogom za začetek postopka za ureditev razmerij med solastniki po 112. členu ZNP, ne pa kot samostojen predlog.
Ker vrednosti spornega predmeta ni mogoče določiti, bi bilo treba kot najbolj primerno vrednost upoštevati vrednost 4.000,00 EUR.
Če o predlogu odloča sodnik drugega oddelka istega stvarno in krajevno pristojnega sodišča, ne gre za kršitev iz 4. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
ZPP člen 316, 316/1, 354, 354/1. ZDDV-1 člen 3, 3/1.
avtorski honorar – neupravičena obogatitev – neupravičena uporaba avtorskih del – plačilo DDV
Ker povrnitev terjatve zaradi neopravičene obogatitve ni nadomestilo niti za dobavo blaga niti za opravljeno storitev v smislu 1. odstavka 3. člena ZDDV-1, tožeča stranka ne more zahtevati od posameznih zneskov nadomestila še DDV.
ZPP člen 285, 286, 286a, 481, 481/1, 481/1-2 488. OZ člen 274, 274/1, 275, 434.
gospodarski spor – spor s podjetnikom posameznikom – odločitev brez naroka – iuria novit curia – odprto sojenje – prevzem izpolnitve – prevzem dolga – cesija – zakonita cesija – cessio legis – subrogacija
Ker ni dvoma, da se sporno razmerje nanaša na toženčevo podjetniško dejavnost, je ugovor, da ne gre za gospodarski spor, neutemeljen, […] odločitev brez razpisa in izvedbe naroka pa možna.
Možno sicer je, da stranka povsem spremeni svoje dejanske navedbe, vendar je k temu sodišče niti v odprtem sojenju ni dolžno spodbujati.
Kljub temu, da ob izpolnitvi tujega dolga ni bilo posebnega dogovora o prehodu pravic na izpolnitelja, je prišlo do subrogacije po samem zakonu (cessio legis).
kolektivno upravljanje avtorskih pravic – nadomestilo za uporabo fonogramov – zastaralni rok – občasne terjatve
Za uveljavljanje terjatve iz naslova plačila nadomestila za uporabo fonogramov glede na dogovorjeno mesečno plačevanje nadomestila velja triletni zastaralni rok, določen v 347. členu OZ za terjatve občasnih dajatev, ki dospevajo letno ali v določenih krajših časovnih presledkih.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0070679
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
nastanek škodnega dogodka – pravica do izjave – izvedba dokaza
Tožnik je predlagal izvedbo dokaza z angažiranjem izvedenca medicinske stroke v zvezi s temeljem svojega zahtevka in ne (le) glede njegove višine, kakor je zmotno zapisalo sodišče prve stopnje v svoji utemeljitvi zavrnitve izvedbe tega dokaznega predloga. Sodišče prve stopnje je s takim postopanjem storilo absolutno bistveno kršitev pravdnega postopka iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, saj je tožniku zaradi (neutemeljene) ne izvedbe predlaganega dokaza, katerega izvedbo je tožnik pravočasno predlagal, odvzelo možnost obravnavanja pred sodiščem.
Toženec, ki se sklicuje na določbo 4. odstavka 243. člena OZ, češ da tožnica ni storila vseh razumnih ukrepov za zmanjšanje škode, mora dokazovati, pred tem pa konkretno tudi zatrjevati, okoliščine, ki so podlaga za zmanjšanje odškodnine.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0073411
ZPP člen 13, 13/1, 339, 339/1.
poslovna odškodninska odgovornost – predhodno vprašanje – vprašanje nastanka pogodbenega razmerja – pravnomočnost sodbe o zavrnitvi tožbenega zahtevka, da pogodba nima pravega učinka – objektivne in subjektivne meje pravnomočnosti
Pritožba utemeljeno navaja, da je sodišče prve stopnje s svojo odločitvijo o tem, da pogodbeno razmerje ni nastalo, ne da bi upoštevalo pravnomočno sodbo istega sodišča VIII Pg 243/2005, s katero je bilo predhodno vprašanje veljavnosti Pogodbe že rešeno, prekršilo določbo 1. odstavka 13. člena ZPP, kar je vplivalo na pravilnost odločitve.