sklep procesnega vodstva – napotitev k vložitvi predloga za začetek stečajnega postopka - premoženje izbrisane pravne osebe, najdeno v izvršilnem postopku
Sklep je v delu, kjer je sodišče napotilo upnike, da predlagajo začetek stečajnega postopka nad premoženjem izbrisanega dolžnika, napotitveni in po svoji naravi pomeni sklep procesnega vodstva, zoper katerega je pritožba izključena.
spor majhne vrednosti – sporno dejansko stanje – zahteva za izvedbo naroka – pomanjkanje pisnih dokazov – obligatoren razpis naroka – bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Če o spornem dejanskem stanju ni mogoče odločiti že na podlagi predloženih pisnih dokazov, za razpis naroka za glavno obravnavo izrecna zahteva pravdne stranke ni (več) potrebna. Sodišče ga namreč mora razpisati.
kolektivno upravljanje avtorskih pravic – nadomestilo za uporabo fonogramov – zastaralni rok – občasne terjatve
Za uveljavljanje terjatve iz naslova plačila nadomestila za uporabo fonogramov glede na dogovorjeno mesečno plačevanje nadomestila velja triletni zastaralni rok, določen v 347. členu OZ za terjatve občasnih dajatev, ki dospevajo letno ali v določenih krajših časovnih presledkih.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – OBLIGACIJSKO PRAVO – DAVKI – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0070701
OZ člen 198. ZDDV-1 člen 3. ZPP člen 316, 316/4.
avtorski honorar – avtorsko varovana dela – plačilo DDV – neupravičena pridobitev – sodba na podlagi pripoznave – preklic pripoznave
Transakcije iz naslova neposlovnih obveznosti (plačilo odškodnine, neupravičene obogatitve ali civilne kazni), niso predmet obdavčitve z davkom na dodano vrednost, saj plačilo ni v nobeni zvezi z morebitno novo ustvarjeno vrednostjo.
dedovanje premoženja agrarnih skupnosti – dedovanje premoženjskih pravic v naravi – članstvo v agrarni skupnosti
Če so predmet dedovanja premoženjske pravice, ki so bile odvzete po predpisih iz 1. člena ZPVAS in so se te pravice vrnile agrarni skupnosti oziroma njenim članom po ponovni vzpostavitvi agrarne skupnosti, se dedovanje izvede v skladu z določbo 2. odstavka 8. člena ZPVAS. V tem primeru lahko premoženjske pravice v naravi deduje le tisti dedič, ki je član agrarne skupnosti, drugi dediči pa lahko zahtevajo nujni delež v gotovini.
Pritožba zmotno meni, da bi moralo sodišče prve stopnje ugotavljati ali je tožena stranka kaj dolgovala izvajalcu del v trenutku, ko so zapadle terjatve tožeče stranke do izvajalca in so bile predmet neposrednega zahtevka, pri čemer spregleda, da so predmet neposrednega zahtevka postale šele z vložitvijo tožbe in zgolj ta časovni moment je za presojo utemeljenosti tožbenega zahtevka odločilen, ne pa časovni moment ob pritožbeno nesporno ugotovljenem preplačilu že ob izdaji 11. začasne situacije. S tem, ko je tožena stranka plačala vse, kar je dolgovala P. d.d., postane materialno pravno nepomembno, če so še neporavnane obveznosti podjemnikov do sodelavcev iz podizvajalskih pogodb, pritožba pa sploh ne pove, kdaj je tožeča stranka uveljavljala neposredni zahtevek po 631.členu OZ do tožene stranke.
Pogodba ne izpolnjuje pogojev primernega pravnega naslova, saj na njej niso overjeni podpisi, čeprav bi morali biti, pogodba ni predložena Davčni upravi za odmero davka, prav tako predlagatelj po več kot desetih letih ni v celoti plačal kupnine, čeprav je od njene sklenitve preteklo več kot 10 let. Zaradi navedenih pomanjkljivosti in pasivnosti predlagatelja, ki ni storil ničesar, da bi prišlo do izpolnitve obveznosti iz sporne pogodbe, gre za pogodbo, ki ni primeren pravni naslov za postopek po ZVEtL.
zastaranje terjatev – zastaralni rok – terjatve upravnika – poslovna stavba – večstanovanjska hiša – jezikovna razlaga – namenska razlaga – izenačitev pravnega položaja
Ker v konkretnem primeru upnik ni upravnik večstanovanjske hiše, temveč upravnik poslovne stavbe, določba 6. točke 1. odstavka 355. člena OZ za presojo ugovora zastaranja ni uporabna.
Namen določbe 6. točke 1. odstavka 355. člena OZ je (bil) namreč v izenačitvi pravnega položaja etažnih lastnikov, ki dolgujejo plačilo upravniku, s tistimi etažnimi lastniki, ki za enako storitev dolgujejo neposredno dobavitelju (in njihove obveznosti zastarajo v enem letu po določbi 1. točke 1. odstavka 355. člena OZ). Uporaba določbe 6. točke 355. člena OZ v situacijah, kot je obravnavana, pa bi, nasprotno, v slabši položaj postavila tiste etažne lastnike v poslovnih stavbah, ki za enake storitve dolgujejo neposredno dobaviteljem (ker ne gre za dobave za potrebe gospodinjstva, te terjatve ne zastarajo v enem letu). Za takšno razlikovanje ni utemeljenega razloga.
Iz zapisnika o zapuščinski obravnavi izhaja, da je bila prebrana oporoka, na podlagi katere bi pritožnica dedovala del stanovanja. Na obravnavi ni bila omenjena pogodba o preužitku, s katero je zapustnik po oporoki razpolagal s stanovanjem in ga zapustil drugi dedinji. Ker je pritožnica šele iz sklepa izvedela za obstoj pogodbe o preužitku in da zato zapuščine ni, je dovoljena novota in sicer, da uveljavlja nujni delež, ker meni, da je del iz pogodbe prejetega stanovanja bilo darilo sestri.
Toženec ni izkoristil možnosti, da se višini zahtevka upre s konkretiziranimi ugovori glede neprimernosti cene ali načina obnove. V pripombah na izvedensko mnenje je sicer navedel, da je bila prejšnja kritina opečna, zamenjana pa je bila z jekleno, ki je dražja, toda takšne navedbe ni mogoče šteti kot dokazne graje, ki je dopustna tekom celega postopka, temveč kot trditev o dejstvih, glede katerih velja pravilo prekluzije.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CESTE IN CESTNI PROMET – VARNOST CESTNEGA PROMETA – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0063914
OZ člen 6, 6/2. Pravilnik o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju rednega vzdrževanja javnih cest člen 18. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-12.
vzdrževanje cest – vzdrževanje brežine – varen promet – skrbnost dobrega strokovnjaka – odškodninska odgovornost – ponovno odločanje o isti stvari – v veljavi ohranjen celoten sklep o izvršbi
Tožeči stranki ni bilo potrebno opredeljeno navesti, česa drugo tožena stranka ni storila, pa bi morala. Na kakšen način bi ta, kot upravljavec cest, dosegla zahtevani rezultat (varen promet), je razvidno iz 18. člena Pravilnika. Izrecne nasprotne trditve zato niso potrebne.
Dejstvo je, da so v času škodnega dogodka mreže bile postavljene in da je bila drugo tožena stranka zadolžena za njihovo vzdrževanje in odstranjevanje kamenja, ki bi se pod njimi nabralo. Zgolj namestitev zaščitne mreže in postavitev prometnega znaka „kamenje pada“ tudi po oceni pritožbenega sodišča ne pomeni, da je drugo tožena stranka storila vse kar je bila dolžna storiti za ustrezno zavarovanje brežine. Zavezana je bila najmanj še utrjevati brežino in odstranjevati nestabilen material, ki bi lahko padel na cestišče.
statusno preoblikovanje samostojnega podjetnika – dohodek iz dejavnosti – davek na skrite rezerve
Osebe, ki se ukvarjajo s pridobitno dejavnostjo, so načeloma gospodarske družbe – pravne osebe, katerih dobiček je obdavčen z Zakonom od davkov od dohodkov pravnih oseb. Navedena ureditev pa ni relevantna za obdavčitev pri materialno statusnem preoblikovanju samostojnega podjetnika, saj je samostojni podjetnik zgolj pravnoorganizacijska oblika, v kateri se posamezna fizična oseba ukvarja s pridobitno dejavnostjo in nima statusa pravne osebe.
Statusna oblika, v kateri nek subjekt posluje, na obstoj davčne obveznosti iz dodane vrednosti v konkretnem primeru ne vpliva.
višina pogodbene kazni – pogodbena vrednost – razlaga pogodbenih določil
Na pogodbo je treba gledati kot na celoto, posamezna pogodba pa ima lahko le eno vrednost. Ta v obravnavanem primeru predstavlja vrednost vseh del, ki so z njo zajeta.
Pogodbeni stranki sta višino pogodbene kazni v primeru zamude vezali na pogodbeno vrednost, pri čemer nista določili, da gre za pogodbeno vrednost vsake posamezne faze projekta. Višina dogovorjene pogodbene kazni tako ni odvisna od faze projekta, s katero izvajalec zamuja, temveč se odmeri v enaki višini v primeru zamude s katerokoli fazo.
OZ člen 131, 179. ZOZP člen 20a. ZPP člen 154, 154/2.
odškodninska odgovornost – pravična denarna odškodnina – povrnitev nepremoženjske škode – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – duševne bolečine zaradi skaženosti – skaženost – šepanje – strah – premoženjska škoda – izgubljeni zaslužek – zamuda zavarovalnice – začetek teka zakonskih zamudnih obresti – pravdni stroški – stroški izvedencev
Stališče sodišča prve stopnje, da oškodovancu pripada odškodnina le za tisto spremembo zunanjosti, ki je konstantna, je napačno. Čeprav tožnik šepa le takrat, kadar se mu poškodovana noga razboli (kar pa je pogosto), mu za duševne bolečine, ki jih zaradi tega prestaja, pripada odškodnina.
Tožnik odškodnino terja od zavarovalnice, pri kateri je imel povzročitelj prometne nezgode zavarovano avtomobilsko odgovornosti. ZOZP v 20.a členu določa, da zavarovalnica pride v zamudo (šele) po preteku treh mesecev od dne, ko je oškodovanec vložil odškodninski zahtevek.
napotitev na pravdo – prekinitev postopka – manj verjetna pravica – darilo
V primeru, ko zapustnik v oporoki ali drugi listini navede, da je dediču podaril stvar ali denarni znesek, je treba šteti, da je obstoj takega darila verjetneje izkazan od zanikanja prejema darila (sodišče je pravilno na pravdo napotilo dediča, ki prejem darila zanika).
STVARNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079465
ZZK-1 člen 3, 3/1, 3/1-4, 31, 31/1. SPZ člen 9, 269. ZPP člen 8.
pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona – priposestvovanje – izvenknjižno priposestvovanje – dobroverna lastniška posest – dobra vera – domneva dobre vere – trditveno in dokazno breme – plačilo kupnine – zemljiškoknjižno dovolilo – identifikacijska oznaka nepremičnine v izreku sodbe
Neplačilo kupnine ni pogoj za veljavnost prenosa lastninske pravice na nepremičnini, saj (lahko) kupec pridobi lastninsko pravico na prodani stvari še preden plača celotno kupnino. Zato pritožba neutemeljeno vztraja, da je (ne)plačilo kupnine samo po sebi zadosten razlog za (ne)dobrovernost pravne prednice tožnikov in prvega tožnika.
Ker se pri izpodbijanju pravnih dejanj pri neodplačnih razpolaganjih ne zahteva, da bi tretji - prejemnik koristi vedel ali moral vedeti za možnost oškodovanja upnikov, sodišču ni bilo treba izvajati dokazov v zvezi z dejstvi, da toženec za očetove dolgove ni vedel.
Nepomembno je, ali so dolgovi toženčevega očeta nastali pred ali po sklenitvi sporne izročilne pogodbe, saj OZ izrecno določa, da vsak upnik, čigar terjatev je zapadla v plačilo, ne glede na to, kdaj je ta terjatev nastala, lahko izpodbija pravno dejanje dolžnika, storjeno v njegovo škodo.
SZ-1 člen 104, 104/1, 104/2. ZPP člen 39, 39/1, 42.
odpoved najemne pogodbe - neplačilo najemnin - izjemne okoliščine - finančna stiska najemnika - postopek za uveljavljanje izredne pomoči pri uporabi stanovanja - ugotovitev vrednosti spornega predmeta
Toženka se odpovedi najemne pogodbe ter posledični izpraznitvi in izročitvi stanovanja tožniku ne more uspešno upirati na podlagi 104. člena SZ-1, saj ni poleg uveljavljanja subvencionirane najemnine uveljavljala tudi izredne pomoči pri uporabi stanovanja.
SODNE TAKSE – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO
VSL0079456
ZST-1 člen 11, 11/5. ZFPPIPP člen 261, 261/1. ZPP člen 7, 212, 337, 337/3.
oprostitev plačila sodnih taks – obročno plačilo – likvidnostno stanje – odplačevanje kreditov – kreditna pogodba – kreditojemalec – pobot terjatev ob začetku stečajnega postopka – trditveno in dokazno breme
Pri kreditni pogodbi je bistveno, da je kredit po tej pogodbi tudi dejansko izročen. Ni pa odločujoče, ali je denar iz kredita dan neposredno kreditojemalcu, ali z njegovo vednostjo in privolitvijo nekomu drugemu, ker se v obeh primerih šteje, da je bil dan kreditojemalcu.