ZNP člen 35, 35/3, 35/5. ZVEtL člen 2, 12, 13, 15, 16. SPZ člen 105, 105/1.
postopek za vzpostavitev etažne lastnine – zavrženje predloga – povračilo stroškov – vsak svoje stroške
Zaradi pomanjkanja temeljne procesne predpostavke, pravnega interesa, sodišče o predlogu ni odločalo meritorno, pač pa je predlog zavrglo. Interes udeležencev (sploh izključen) za izvedbo postopka tako ne more biti podlaga presoje izpodbijane stroškovne odločitve.
predlog za zaznambo postopka delitve parcel – zavrženje predloga – pravna dejstva, ki se vpisujejo v zemljiško knjigo
Po 22. členu ZZK-1 se pravno dejstvo začetka sodnega postopka ali kakšno drugo pravno dejstvo v zemljiško knjigo vpisuje samo, če zakon (izrecno) določa, da se začetek tega postopka vpiše v zemljiško knjigo. Zaznambe postopka delitve parcele zakon ne določa, analogija (smiselna uporaba) pa tudi ni dopustna glede na citirano določbo ZZK-1.
ZD člen 142. ZIZ člen 38, 38/5, 55, 55/1, 58, 58/1, 58/3. ZPP člen 154.
ugovor novega dolžnika - ustavitev izvršilnega postopka - nadaljnji izvršilni stroški - stroški odgovora na ugovor dolžnika - potrebni stroški upnika
Potrebnost stroškov v zvezi z vprašanjem upravičenosti do povračila se ne ocenjuje zgolj z vidika obligatornosti vročitve ugovora v odgovor upniku, pač pa tudi z vidika upravičenosti navedb dolžnika v ugovoru in z vidika, ali upnik v odgovoru tem navedbam nasprotuje ali ne. Objektivno potrebni stroški, ki se lahko naložijo stranki, ki je zavezanec za povrnitev stroškov, so le tisti, ki se nanašajo na dejanje v postopku, s katerimi je stranka uspešno zagotovila varstvo svojih pravic tudi z navajanjem relevantnih okoliščin, ki jih je sodišče upoštevalo pri svoji odločitvi.
spor majhne vrednosti - izostanek z naroka – opravičilo – službena odsotnost – upravičen razlog – dokazi – sodba na podlagi pripoznave
Službena odsotnost je lahko upravičen razlog za izostanek z naroka.
Opravičilo mora biti konkretizirano in tudi podprto z razpoložljivimi dokazi. Če slednjih ni, je potrebno navesti, da stranka z njimi ne razpolaga oziroma da bodo dostavljeni kasneje (tj. takoj, ko bo to mogoče).
vrnitev v prejšnje stanje - zamuda pravnega dejanja - napaka pri vročanju - vročitev na napačen naslov - kraj bivanja ni enak kraju vročitve - neizkazanost procesne predpostavke za ugovor
Predpostavka za odločanje o zahtevi za vrnitev v prejšnje stanje je opravičljiva zamuda pravnega dejanja, ki se je pripetila stranki. Ker dolžnik trdi, da vročitev ni bila pravilno opravljena, torej, da je napako pri vročanju zagrešilo prvostopenjsko sodišče, ko mu je pisanje vročilo na napačen naslov - na naslov, kjer dejansko ne prebiva in mu je bilo s tem onemogočeno sodelovanje v postopku, sodišče druge stopnje ugotavlja, da teh razlogov ni mogoče uveljavljati z institutom vrnitve v prejšnje stanje. Zato jih je obravnavalo v okviru obravnave pritožbenih razlogov.
Če se spremenijo potrebe upravičenca, na podlagi katerih je bila preživnina določena, lahko sodišče na zahtevo upravičenca zviša z izvršilnim naslovom določeno preživnino.
Določitev vrednosti spornega predmeta ne sme biti arbitrarna. Tak sklep jasno izhaja iz določbe 3. odstavka 44. člena ZPP, ki ureja korekturno dolžnost sodišča. Če je določitev vrednosti spornega predmeta mogoče opreti na objektivne oporne točke, potem je korekturna dolžnost sodišča ovsebinjena ravno s temi objektivnimi opornimi točkami.
Sodišče je dolžno izvesti dokaze, ki jih predlaga pravdna stranka. Dokaze lahko zavrne le v izjemnih primerih, ko izvedba dokazov ni v zvezi z dokazovanjem relevantnih dejstev, ko dokaza ni mogoče izvesti, ali pa so izkazane prepričljive okoliščine, zaradi katerih izvedba dokaza ne bi mogla spremeniti dejanskih ugotovitev prvega sodišča.
Ker je tožena stranka v postopku nasprotovala strokovnemu mnenju glede napak pri gradnji ventilov, navedeno mnenje predstavlja le del trditvene podlage tožeče stranke.
Splošni pogoji ne veljajo, če se z njihovo uporabo ne strinja nasprotni pogodbenik. Soglasje pogodbenih strank (15. člen OZ) se mora raztezati tudi na uporabo splošnih pogojev.
Tožnik si je ustvaril številno družino, s tem pa je prevzel dolžnost, da bo skupaj z zakonito zastopnico toženke plačeval preživnino, s katero se bodo krile vsaj osnovne potrebe otrok. Za kritje navedenih preživninskih potreb otrok pa brezposelnost ni okoliščina, ki bi opravičevala tožnikovo pasivnost pri pridobivanju dodatnih finančnih sredstev, kljub izkazanim zdravstvenim težavam, še posebej ne iz razloga, ker je celotno breme varstva in vzgoje toženke na zakoniti zastopnici.
ZGD-1 člen 515. ZSReg člen 28, 28/1. Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register člen 48.
odstop poslovodje – odstopna izjava poslovodje – prenehanje funkcije
ZGD-1 ne ureja odstopa poslovodje družbe z omejeno odgovornostjo. Zato po prepričanju pritožbenega sodišča zadošča za vpis izbrisa zakonitega zastopnika njegova odstopna izjava (izraz volje, da ne želi več opravljati določene funkcije), ki je v konkretnem primeru edina relevantna listina, saj ima konstitutivne učinke. Ker lahko tako poslovodja z odstopno izjavo doseže prenehanje svoje funkcije, za pretrganje tega razmerja z družbo ni potrebno še delovanje skupščine.
družba z omejeno odgovornostjo (d.o.o.) – firma – dodatne sestavine – skrajšana firma – razlikovanje firm – načelo izključnosti firme
Firma tožene stranke se po sestavini TPS jasno razlikuje od skrajšane firme tožeče stranke, ki vsebuje še dve sestavini in sicer Hidria in Klima. Zato je že na tej ravni zaznavanja viden razlikovalni element obeh sestavin skrajšane firme tožeče stranke, to je Hidria in Klima od sestavine skrajšane firme tožene stranke, to je TPS. Razlikovalne sestavine obeh skrajšanih firm so očitne tudi, če gre za krog istih potrošnikov. Zato kratica IMP ne bi utegnila spraviti v zmoto drugih oseb glede vrste ali obsega poslovanja.
STEČAJNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0081385
ZFPPIPP člen 153, 153/2, 212, 212/1. OZ člen 34, 34/1, 289. ZPP člen 154, 154/1, 154/2.
učinkovanje prisilne poravnave – terjatve, za katere učinkuje potrjena prisilna poravnava – nastanek terjatve – stroški pravdnega postopka – nastanek terjatve na povrnitev stroškov postopka – predmet obveznosti – zapadlost terjatve
Terjatev nastane šele, ko je jasno, kaj je „predmet obveznosti“, kakšno dajatev ali storitev lahko torej upnik zahteva od dolžnika. Če gre za denarni znesek, kot v tem primeru, mora biti denarni znesek že opredeljen po višini, sicer terjatev sploh še ni nastala.
neizročitev bančne garancije za dobro izvedbo posla - odstop od pogodbe - pogodbena kazen - sprememba pogodbe, sklenjene po postopku o oddaji javnega naročila - bistvena sprememba - obveznost izvedbe novega javnega naročila - ugovor pobota
Pogodbe, sklenjene v postopkih javnih naročil, je dovoljeno spreminjati (brez oddaje novega javnega naročila) le v primerih, ko sprememba pogodbenih določil ne pomeni bistvene spremembe naročila. Vsaka bistvena sprememba pogodbe povzroči obveznost izvedbe novega razpisa. Bistvena sprememba razpisne dokumentacije je (upoštevajoč že ustaljeno in obširno sodno prakso Sodišča EU) podana, ko gre za tako spremembo vsebine razpisne dokumentacije, zaradi katere bi naročnik v predhodno izvedenem postopku lahko pričakoval večjo konkurenco oziroma širši krog ponudnikov, če bi take spremenjene zahteve določil že v prejšnjem postopku.
finančni lizing - predmet lizinga - dobavitelj - pravna napaka - trditveno in dokazno breme - onemogočena uporaba predmeta lizinga - najem novega predmeta lizinga - odstop od pogodbe - lizing obroki - Konvencija o mednarodnem finančnem lizingu Unidroid
Ko jemalec lizinga enkrat izbere premoženje, ki ga bo vzel v najem, ter dobavitelja, dajalec lizinga jamči, da lizingojemalčeve mirne posesti ne bo motila nobena oseba, ki ima močnejši pravni naslov ali pravico, ali ki zatrjuje, da ima močnejši pravni naslov ali pravico in ravna z odobritvijo sodišča, toda le, če tak pravni naslov, pravica ali zahtevek izvira iz lizingodajalčevega malomarnega ali naklepnega ravnanja ali opustitve.
OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0081856
ZPP člen 286, 286/1, 286a, 286a/5. OZ člen 147, 190, 190/1.
prekluzija – nove trditve in dokazi – plačilo utemeljenega računa – odgovornost delodajalca – račun kot dokaz poslovnega razmerja – trditveno in dokazno breme – nevezanost na ugotovljeno dejansko stanje – neupravičena obogatitev – relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Ugotovljeno relativno bistveno kršitev postopka, ki jo je storilo prvostopenjsko sodišče s tem, da je odločitev oprlo na prepozne navedbe, lahko odpravi samo pritožbeno sodišče izven glavne obravnave na ta način, da napravi dokazno oceno zgolj na podlagi izvedenih pravočasnih dokazov in upoštevaje pravočasno trditveno podlago pravdnih strank.
Račun je enostranska listina in kot tak še ni dokaz o obstoju poslovnega razmerja med strankama in o izpolnitveni obveznosti tožene stranke, če ta poslovnega razmerja in posledično svoje obveznosti iz njega ne priznava. V takem primeru je vtoževano obveznost tožene stranke potrebno presojati z drugimi dokaznimi sredstvi.
Zgolj obrazložitev disciplinskega organa v utemeljitvi svoje odločitve o zavrženju prijave tožene stranke zoper tožečo stranko, ne ustvarja prejudicialnega učinka glede ugotovitve o tem ali so bile zaračunane storitve tožeče stranke toženi stranki tudi dejansko opravljene. Na takšno dokazno oceno ne more biti vezano sodišče v pravdnem postopku, kjer se isto dejansko vprašanje kaže kot relevantno za presojo utemeljenosti tožbenega zahtevka tožeče stranke.
Omejevanje podjetništva oziroma svobodne gospodarske pobude je dopustno, če je skladno z načelom sorazmernosti, izvedenim iz ustavnega načela o pravni državi (2. člen URS). Sodišče prve stopnje v predmetni zadevi testa sorazmernosti ni opravilo, čeprav je toženka v tej smeri ponudila zadostne trditve, katerim tožnik ni nasprotoval. Ker dejanske okoliščine glede dopustnosti takšnega dogovora niso sporne, je sodišče druge stopnje samo opravilo materialnopravno presojo, ali je omejevanje svobodne gospodarske pobude v predmetni zadevi dopustno, ali ne.