začetek stečajnega postopka - imenovanje stečajnega upravitelja - pritožba zoper sklep o imenovanju stečajnega upravitelja - dvojna družba
Stečajni dolžnik je res vpisan v sodni register kot dvojna družba, torej kot komanditna družba, v kateri je edini komplementar družba z omejeno odgovornostjo, pri kateri ni osebno odgovornih družbenikov. Ne glede na navedbe pritožbe pa gre za samostojen pravni subjekt, ki samostojno nastopa na trgu, gre za osebo z lastno pravno subjektiviteto. V skladu z ZFPPIPP, ki je matični zakon za stečajne postopke nad gospodarskimi družbami, ni mogoče voditi le enega stečajnega postopka nad obema družbama, kaj šele, da bi v stečajni postopek nad komanditno družbo vključili še drugo komanditno družbo. Nad vsakim pravnim subjektom se začne samostojen stečajni postopek.
Pritožba stečajnega dolžnika je uperjena tudi zoper imenovanje stečajnega upravitelja. Zoper to odločitev sodišča prve stopnje stečajni dolžnik sploh nima pritožbe. Stečajnega dolžnika pa se ne tiče dejstvo, kdo od upraviteljev bo vodil stečajni postopek.
nagrada in stroški izvedenca – pravica do nagrade – nestrinjanje z vsebino mnenja
Pritožbene navedbe predstavljajo vsebinsko nestrinjanje z izvedenskim mnenjem sodnega izvedenca, ne pa razlogov, ki se nanašajo in bi lahko vplivali na pravilnost izpodbijanega sklepa o odmeri izvedenčeve nagrade.
najemna pogodba – poslovni prostor – najem za določen čas – vračilo vlaganj najemodajalca – sporazumna razveza pogodbe – sprememba tožbe
S tem, ko sta se stranki dogovorili za prenehanje najemne pogodbe, sta se dogovorili o prenehanju terjatve najemnin, ne pa tudi terjatve, ki je posledica prenehanja – vračilo vlaganj.
pravda po izvršbi - bianco menica - solidarno poroštvo - zahtevek za plačilo - zapadlost terjatve - trajanje poroštva
Vsebina poroštva je prav v tem, da je porok dolžan izpolniti zapadlo dolžnikovo obveznost, če ta tega ne stori (1012. člen Obligacijskega zakonika - v nadaljevanju OZ). Pred zapadlostjo (30. 4. 2012) tožeča stranka ni mogla zahtevati plačila ne od dolžnika, ne od poroka.
postopek osebnega stečaja – splošna razdelitev stečajne mase – ugovor proti načrtu razdelitve – dovoljenost pritožbe dolžnika
Smiselna uporaba pravil 364. člena ZFPPIPP narekuje, da je stečajnemu dolžniku dovoljeno vložiti ugovor proti načrtu prve razdelitve. Le-ta je namreč zelo zainteresiran za poplačilo upnikov, pa tudi za morebiten preostanek stečajne mase, do katerega je upravičen po poplačilu vseh stroškov stečajnega dolžnika in vseh upnikov. To pa hkrati pomeni, da je stečajni dolžnik dolžen vložiti ugovor zoper načrt razdelitve, v kolikor želi pridobiti pravico do pritožbe zoper sklep o prvi (ali poznejši) razdelitvi.
ZFPPIPP člen 121, 384, 384/6, 401, 405, 405/1-1, 405/4, 405/5. ZPP člen 115.
odpust obveznosti – ovire za odpust obveznosti – aktivno iskanje zaposlitve – postopek ugovora proti odpustu obveznosti – preložitev naroka za glavno obravnavo – upravičen razlog za preložitev naroka – dopust – slabo zdravstveno stanje
Do prelaganja naroka brez izkazanih upravičenih razlogov ne sme priti. Sodišče prve stopnje je postopalo pravilno, ko ni preložilo naroka na dolžničino opravičilo, v katerem je zgolj navedla, da se opravičuje, ker se naroka ne bo mogla udeležiti zaradi dopusta.
Dolžnica je bila dolžna v času preizkusnega obdobja z upraviteljem sodelovati, mu sporočati spremembo prebivališča in aktivno iskati zaposlitev.
OZ člen 633, 634, 635, 638, 639, 639/3, 660, 663, 663/2. ZPP člen 337, 337/1.
zavrženje tožbe - potek prekluzivnega roka - odgovornost za stvarne napake - pravočasnost sodnega uveljavljanja pravice iz naslova jamčevanja - način uveljavljanja posameznih jamčevalnih zahtevkov - nedopustne pritožbene novote
Enoletni prekluzivni rok iz 635. člena OZ teče od dneva učinkovanja dopisa, s katerim so bila dogovarjanja pogodbenih strank v zvezi z odpravo napak končana.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSC00055769
KZ-1 člen 246, 246/1, 246/2. KZ-1B člen 128, 128/1. ZKP člen 52, 52/1.
zloraba bančne ali kreditne kartice - sprememba kazenskega zakona - milejši predpis - predlog oškodovanca za pregon - ustavitev kazenskega postopka
Obtoženemu se v obtožnici očita storitev kaznivega dejanja po drugem v zvezi s prvim odstavkom 246. člena KZ-1, torej po določilih zakona, katera so veljala v času, ko bi naj prišlo do njegove izvršitve. Za storitev takšnega kaznivega dejanja je bila v zakonu zagrožena kazen zapora do petih let. Kasneje je prišlo do spremembe kazenske zakonodaje in je kaznivo dejanje kot se obtožencu očita, bilo sedaj potrebno pravno opredeliti po določilih prvega odstavka 246. člena Kazenskega zakonika-1B (v nadaljevanju KZ-1B). Za to kaznivo dejanje pa ni zagrožena le blažja kazenska sankcija (zapor do dveh let), ampak se zahteva tudi to, da je za pregon storilca podan predlog (četrti odstavek 246. člena KZ-1B).
Kljub pravilnosti ugotovitve, da predlog za pregon obtoženca s strani oškodovane banke ni bil dan v roku določenem v prvem odstavku 52. člena ZKP, to ne pomeni, da so zaradi tega podane okoliščine, ki izključujejo kazenski pregon obdolženca, zaradi česar bi bila na glavni obravnavi izdana zavrnilna sodba po določilih 4. točke 357. člena ZKP, saj prvi odstavek 128. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah kazenskega zakonika-1B določa, da se določila četrtega odstavka 246. člena KZ-1B uporabljajo za kazniva dejanja, storjena po uveljavitvi tega zakona.
ODŠKODNINSKO PRAVO – PRAVO DRUŽB – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0081857
ZGD-1 člen 255, 255/2, 263, 263/1, 263/2, 515, 515/6. OZ člen 46, 94, 99, 99/1, 1050.
odgovornost uprave – poravnava – napake volje
Član organa vodenja mora pri opravljanju svojih nalog ravnati v dobro družbe s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika. Člani organa vodenja so solidarno odgovorni družbi za škodo, ki je nastala kot posledica kršitve njihovih nalog, razen če dokažejo, da so pošteno in vestno izpolnjevali svoje dolžnosti.
Pravdni stranki sta s Sporazumom sklenili poravnavo, saj sta obe navajali, da so bili določeni spori. Zmota lahko predstavlja razlog za izpodbojnost Sporazuma, in sicer je upoštevna le bistvena zmota, tega pa tožeča stranka ne uveljavlja. Sporazuma namreč ne izpodbija, kar pomeni, da ta še vedno velja.
ZPP člen 285, 305.a. ZZZDR člen 12, 12/1, 59, 59/1, 59/2.
zunajzakonska skupnost - nepopolna ugotovitev obsega skupnega premoženja - višina zaslužkov pravdnih strank - skrb za skupne otroke - materialno procesno vodstvo
V izpodbijani sodbi ni nobene ugotovitve o višini zaslužkov pravdnih strank. Zagotovo je upoštevna skrb enega partnerja za skupne otroke, vendar to ne pomeni, da drugi partner z višjim zaslužkom ne more dokazovati svojega višjega prispevka, zato je v vsakem primeru treba ugotavljati, kakšen je bil njun zaslužek.
odpust dolžnikovih obveznosti - postopek osebnega stečaja - ovire za odpust obveznosti - neodplačno razpolaganje s premoženjem - ustavitev postopka odpusta obveznosti - onemogočanje poplačila upnikov - zaprtje računa in odprtje novega
Če je dolžnik razpolagal na način, da premoženje ne bi bilo dosegljivo upnikom, to še ne pomeni, da je s premoženjem razpolagal neodplačno ali za neznatno plačilo, kar predstavlja oviro za odpust obveznosti.
zavarovanje splošne civilne odgovornosti - plačilo odškodnine - odbitna franšiza - odmera pravdnih stroškov - vpliv znižanja tožbenega zahtevka na uspeh strank v pravdi
V navedeni polici, na katero je tožeča stranka opirala svoj tožbeni zahtevek, je v resnici dogovorjena odbitna franšiza 250,00 EUR. Po določbi prvega odstavka 965. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) ima tožeča stranka neposreden odškodninski zahtevek zoper toženo stranko, vendar največ do zneska njene obveznosti.
ZGD-1 člen 55, 55/2, 55/3, 55/4, 55/8, 56, 56/1, 56/2. ZFPPIPP člen 221a.
postopek poenostavljene prisilne poravnave – kriteriji za velikost družbe – zavrženje predloga za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave – nadrejena družba – namen poenostavljene prisilne poravnave
Namen postopka poenostavljene prisilne poravnave je omogočiti majhnim podjetjem, da bi se prestrukturirala brez velikih stroškov, ki jih ne zmorejo, pri čemer v zvezi z rednim poslovanjem niso dolžna sestavljati konsolidiranih letnih poročil, kar hkrati pomeni, da bi jih prvič morala sestaviti ravno za namen postopka prisilne poravnave, kar je povezano z visokimi stroški, in že zato ni razlogov za olajšanje postopka prisilne poravnave.
Pri določitvi kriterijev za velikost družbe je treba upoštevati tudi določila 8. odstavka 55. člena ZGD-1, ki "izničijo" kriterije iz 2., 3. ali 4. odstavka 55. člena ZGD-1, med drugim tudi v primeru, ko gre za nadrejeno družbo. Taka družba ne more predstavljati mikro ali majhne družbe.
zavrnitev soglasja k plačilu stroškov stečajnega postopka – nedovoljena pritožba – aktivna legitimacija za vložitev pritožbe
Ker upnik, ki uveljavlja stroške stečajnega postopka, ni utemeljen predlagatelj izdaje soglasja za plačilo stroškov stečajnega postopka, tudi ne more biti aktivno legitimiran za pritožbo zoper sklep, s katerim sodišče ne izda soglasja za plačilo stroškov stečajnega postopka.
Haaška konvencija o civilnem postopku člen 2, 6, 6/1, 6/1-1. ZPP člen 87, 87/3, 135, 135/1, 146, 146/2, 149, 149/1, 224, 224/1.
vročanje sodnih pisanj – neposredno vročanje po pošti – vročanje v tujino – Haaška konvencija o civilnem postopku – Bosna in Hercegovina – mednarodna pogodba – povratnica – pooblaščenec – tuj odvetnik – zamudna sodba – vročilnica – javna listina – jezik pisanja – pooblaščenec za sprejemanje pisanj
Ob upoštevanju določb Haaške konvencije je dopuščeno tudi vročanje neposredno po pošti in to brez prevoda, če naslovnik pošiljko sprejme.
Vročilnica, na kateri je datum prejema pošiljke s podpisom prejemnika, je javna listina, ki dokazuje resničnosti tistega, kar je v njej potrjeno (prejem sodnega pisanja).
Ker je pošiljko tožena stranka sprejela, na pravilnost vročitve ne vpliva, da sodno pisanje ni bilo prevedeno v jezik države, iz katere je tožena stranka.
predlog za zaznambo postopka delitve parcel – zavrženje predloga – pravna dejstva, ki se vpisujejo v zemljiško knjigo
Po 22. členu ZZK-1 se pravno dejstvo začetka sodnega postopka ali kakšno drugo pravno dejstvo v zemljiško knjigo vpisuje samo, če zakon (izrecno) določa, da se začetek tega postopka vpiše v zemljiško knjigo. Zaznambe postopka delitve parcele zakon ne določa, analogija (smiselna uporaba) pa tudi ni dopustna glede na citirano določbo ZZK-1.
ZD člen 142. ZIZ člen 38, 38/5, 55, 55/1, 58, 58/1, 58/3. ZPP člen 154.
ugovor novega dolžnika - ustavitev izvršilnega postopka - nadaljnji izvršilni stroški - stroški odgovora na ugovor dolžnika - potrebni stroški upnika
Potrebnost stroškov v zvezi z vprašanjem upravičenosti do povračila se ne ocenjuje zgolj z vidika obligatornosti vročitve ugovora v odgovor upniku, pač pa tudi z vidika upravičenosti navedb dolžnika v ugovoru in z vidika, ali upnik v odgovoru tem navedbam nasprotuje ali ne. Objektivno potrebni stroški, ki se lahko naložijo stranki, ki je zavezanec za povrnitev stroškov, so le tisti, ki se nanašajo na dejanje v postopku, s katerimi je stranka uspešno zagotovila varstvo svojih pravic tudi z navajanjem relevantnih okoliščin, ki jih je sodišče upoštevalo pri svoji odločitvi.
stranka zapuščinskega postopka – volilojemnik – upniki zapustnika
Zapustnica pritožniku v oporoki ni naklonila nobenega volila, zato v tem postopku nima statusa volilojemnika. Prav tako ni oseba, ki bi uveljavljala kakšno pravico iz zapuščine po zapustnici. Svoj zahtevek za izplačilo ¼ vrednosti stanovanja zato ne more uveljavljati v tem zapuščinskem postopku. Upniki zapustnika nimajo statusa stranke zapuščinskega postopka.