oprostitev plačila sodne takse – ustavna odločba – socialna pomoč
Ker je pred odločanjem o pritožbi ustavno sodišče ugotovilo, da je prvi odstavek v zvezi z tretjim in drugim odstavkom 11. člena Zakona o sodnih taksah v neskladju z ustavo v delu, ki ne omogoča, da sodišče oprosti stranko plačila sodne takse v celoti, ko ne prejema denarne socialne pomoči, čeprav bi bila do denarne socialne pomoči upravičena, je bilo treba sklep sodišča prve stopnje razveljaviti in vrniti zadevo v ponovno odločanje.
ZDR-1 člen 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2. KZ-1 člen 251.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja - kaznivo dejanje ponarejanja listin
Tožnik je delavcem, zaposlenim preko študentskega servisa, popravljal ure tako, da jim je ure dodajal in jim na ta način priznaval več ur kot so jih dejansko opravili. Dopuščal je, da ti delavci niso evidentirali delovnega časa in da so delali tudi študentje, ki niso imeli študentske napotnice. Očitane kršitve nimajo vseh znakov kaznivega dejanja ponarejanja listin po 251. členu KZ-1. Gre namreč za listine, ki jih je sestavljal tožnik. Če ima prava listina (izdana od osebe, ki je označena kot izdajatelj) neresnično vsebino, s tem ne postane ponarejena listina in ni podano kaznivo dejanje ponarejanja listin. Očitane kršitve predstavljajo hujše kršitve pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja, ki jih je tožnik storil naklepoma. Zato je obstajal utemeljen razlog po 2. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
ZIZ člen 272. ZPP člen 286. OZ člen 132, 178, 183.
regulacijska začasna odredba – odstranitev objave – obstoj terjatve – verjetnost škode – okrnitev ugleda ali dobrega imena pravne osebe – vzročna zveza
Za zahtevek za preprečitev ali odpravo nastanka škode je stopnja verjetnosti terjatve, katero je izkazala tožeča stranka s citiranimi sporočili, dovolj. Iz vsebine sporočil izhaja, da so pošiljatelji prejeli obvestila o tožeči stranki in da sprašujejo tožnika o tem oz. odpovedujejo naročila.
Sodišče pri odločanju o ugovoru upošteva gradivo v spisu, ki ga je imelo pri izdaji začasne odredbe in nato mora odgovoriti na ugovor. Pri tem lahko pri odločanju o ugovoru upošteva tudi navedbe iz odgovora na ugovor, če ne pomenijo spremembe tožbe oziroma druge dejanske in pravne podlage. Tako presoja le tisto podlago, ki jo je tožeča stranka podala v predlogu za izdajo začasne odredbe za zavarovanje terjatve tožeče stranke, ki mora izhajati iz tožbe.
Sklicevanje sodišča na določbo 1. odstavka 158. člena ZPP, v skladu s katero mora tožnik, ki umakne tožbo, nasprotni stranki povrniti vse stroške, je povsem na mestu. Edino izjemo predstavlja umik tožbe po izpolnitvi zahtevka, za kar pa v konkretnem primeru ne gre. Ker je tožnica predmetno tožbo (očitno) vložila iz previdnosti, je nosila tudi stroškovni riziko njenega morebitnega umika.
O izpolnitvi tožbenega zahtevka je moč govoriti, če nasprotna stranka prostovoljno ravna v skladu z njim (torej s tistim, kar se v njem od nje zahteva). To pa seveda ne velja za primer, ko tožnik zahtevano uresniči mimo (brez volje oziroma sodelovanja) toženca.
sprememba tožbe - smotrnost za dokončno ureditev razmerja med strankama - sprememba stvarne pristojnosti
Sprememba tožbe je smotrna za dokončno ureditev razmerja med strankama, če zaradi tega ne pride do spremembe stvarne pristojnosti sodišča.
Prav ima tudi tožeča stranka, da se dokazni postopek še ni začel in da se zato odločitev o tožbenem zahtevku ne bi zavlekla, da sodišče še ni opravilo prvega naroka za glavno obravnavo in lahko na njem izvede materialnoprocesno vodstvo po primarnem tožbenem zahtevku spremenjene tožbe in po podrednem tožbenem zahtevku, s čimer bo postopek čim bolj ekonomičen.
ZDR člen 204, 204/2. ZJU člen 21, 21/1. ZSPJS člen 14, 49.c.
plačilo razlike plače - plačilo za dejansko opravljeno delo - sodno varstvo - pogoj izobrazbe - izobrazba - javni uslužebenec
Tožnica je kljub prevedbi na delovno mesto “laboratorijski tehnik II” od 1. 8. 2008 do vključno 28. 2. 2011 dejansko opravljala dela, ki sodijo v delokrog inženirja za laboratorijsko biomedicino II. Zato tožnici pripada plačilo za delo inženirja laboratorijske biomedicine, ki ga je dejansko opravljala, čeprav tožena stranka v spornem času ni imela sistemiziranega ustreznega delovnega mesta, ki bi ta dela obsegala. To delovno mesto je predvideno že v Aneksu h kolektivni pogodbi za dejavnost zdravstva in socialnega varstva.
Ker je tožnica v spornem obdobju opravljala delo na na delovnem mestu, za katero je imela nižjo izobrazbo od zahtevane, ji skladno s prvim odstavkom 14. člena ZSPJS pripada osnovna plača, ki je za dva plačna razreda nižja od osnovne plače delovnega mesta, na katerem opravlja delo.
ugovor tretjega – pogoji in rok za ugovor – pravni interes
V 64. členu ZIZ ni določen najzgodnejši trenutek, ko je mogoče vložiti ugovor tretjega zoper sklep o izvršbi. Odločilno za obstoj pravnega interesa tretjega za vložitev ugovora je, ali je predmet izvršbe v sklepu o izvršbi določen oziroma opredeljen, tako da je nedvomno, da se s sklepom dovoljuje izvršba na tem predmetu.
odločanje sodišča prve stopnje o pritožbi - neprizadetost pravic drugih oseb
V skladu z 2. odstavkom 33. člena ZNP lahko sodišče prve stopnje na podlagi pravočasne pritožbe spremeni prejšnji sklep ali ga razveljavi, če s tem niso prizadete pravice drugih oseb, ki se opirajo na ta sklep, ali če se te osebe strinjajo s spremembo ali razveljavitvijo. Ker so se drugi udeleženci z razveljavitvijo oziroma spremembo strinjali, ne drži, da pogoji za razveljavitev prvotnega sklepa ne bi bili podani.
začasne odredbe – zavarovanje nedenarne terjatve – pogoji za izdajo začasne odredbe – verjetnost terjatve – nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena – nedovoljene pritožbene novote
Upnik mora v postopku zavarovanja denarne terjatve z začasno odredbo izkazati hudo nevarnost, da je zaradi dolžnikovega odtujevanja, skrivanja ali kakršnega drugačnega razpolaganja s premoženjem uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena. V konkretnem primeru so tožniki izkazali, da je toženec tekom pravdnega postopka prodal dve (edini neobremenjeni) nepremičnini, poleg tega pa tudi, da bo ravno zaradi tega konkretnega ravnanja toženca, uveljavitev verjetno izkazane terjatve otežena ali preprečena.
V primeru, ko sodišče (vsaj delno) ugodi primarnemu zahtevku, se sodišče v podredni zahtevek skladno s 3. odstavkom 182. člena ZPP sploh ne sme spuščati in ga tudi ne omenjati v izreku. Očitana kršitev o pomanjkanju razlogov glede podrednega zahtevka je torej neutemeljena.
Prvotoženka je bila zemljiškoknjižna lastnica sporne nepremičnine in je lahko razpolagala s sporno nepremičnino. S posebnim dogovorom je bilo izrecno dogovorjeno, da bo sporno nepremičnino prodala brez omejitev glede višine kupnine v roku enega leta. Sporna pogodba že iz teh razlogov ne more biti nična, saj ne nasprotuje nobenim prisilnim predpisom, niti morali, niti ni nedopustne podlage, kot pravno zmotno in nevzdržno ugotavlja sodišče prve stopnje. V kolikor sta toženi stranki sklenili pogodbo za višjo ceno, kot izhaja iz sporne kupoprodajne pogodbe, ima tožnik le dajatveni zahtevek na plačilo razlike kupnine.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0078975
OZ člen 33, 33/5, 65, 104.
pogodbeni dogovor - predpogodba - predpostavka plačila preostanka kupnine - rok za plačilo - rok za izpolnitev kot bistvena sestavina pogodbe - obveznost sklenitve glavne pogodbe - odškodninska odgovornost za neizpolnitev predpogodbe - dogovor o ari - pravne posledice neizpolnitve pogodbe
Z iztekom roka, ko bi moral toženec plačati preostalo kupnino, je za tožnika obveznost sklenitve glavne pogodbe ugasnila.
Zaradi neizpolnitve dogovorjene obveznosti v odrejenem roku (plačila preostanka kupnine) je za nesklenitev glavne pogodbe odgovoren toženec.
Stranka, ki je odgovorna za nesklenitev glavne pogodbe, je obvezana ne le do prepustitve are, ampak tudi do razlike do popolne odškodnine, ki je nastala pogodbi zvesti stranki.
IZVRŠILNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV – USTAVNO PRAVO
VSL0080921
ZIZ člen 257, 257/1, 258, 258/1, 258/1-1. URS člen 14, 14/2.
predhodna odredba – pogoji za izdajo – odločba domačega sodišča – enakost pred zakonom
V skladu z obrazložitvijo Ustavne odločbe U-I-148/13 z dne 10. 7. 2014 se plačilni nalog in sklep o izvršbi, ki je bil izdan na podlagi verodostojne listine in proti kateremu je bil pravočasno vložen ugovor, ne moreta več šteti za odločbo domačega sodišča v smislu določbe prvega odstavka 257. člena ZIZ.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – VARSTVO POTROŠNIKOV – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0073412
ZVKSES člen 24, 25, 25/1, 29. OZ člen 168, 168/3. ZPP člen 151, 151/1, 214, 214/2.
ZVKSES – skrite stvarne napake – izgubljeni dobiček – opustitev zakonsko zapovedanega ravnanja za presojo izgubljenega dobička – dokazovanje plačila DDV – priznana dejstva – strošek izvedenskega mnenja kot del pravdnih stroškov – uveljavljanje jamčevalnega zahtevka, ki se nanaša na skupne dele stavbe
Strošek izvedenskega mnenja ne predstavlja pravno priznane oblike škode. So pa stroški za izvedenca, ki so nastali pred pravdo, del pravdnih stroškov. Gre namreč za izdatke, ki so nastali zaradi postopka in spadajo med pravdne stroške po določbi 1. odstavka 151. člena ZPP.
nagrada in stroški izvedenca – pravica do nagrade – nestrinjanje z vsebino mnenja
Pritožbene navedbe predstavljajo vsebinsko nestrinjanje z izvedenskim mnenjem sodnega izvedenca, ne pa razlogov, ki se nanašajo in bi lahko vplivali na pravilnost izpodbijanega sklepa o odmeri izvedenčeve nagrade.
začetek stečajnega postopka - imenovanje stečajnega upravitelja - pritožba zoper sklep o imenovanju stečajnega upravitelja - dvojna družba
Stečajni dolžnik je res vpisan v sodni register kot dvojna družba, torej kot komanditna družba, v kateri je edini komplementar družba z omejeno odgovornostjo, pri kateri ni osebno odgovornih družbenikov. Ne glede na navedbe pritožbe pa gre za samostojen pravni subjekt, ki samostojno nastopa na trgu, gre za osebo z lastno pravno subjektiviteto. V skladu z ZFPPIPP, ki je matični zakon za stečajne postopke nad gospodarskimi družbami, ni mogoče voditi le enega stečajnega postopka nad obema družbama, kaj šele, da bi v stečajni postopek nad komanditno družbo vključili še drugo komanditno družbo. Nad vsakim pravnim subjektom se začne samostojen stečajni postopek.
Pritožba stečajnega dolžnika je uperjena tudi zoper imenovanje stečajnega upravitelja. Zoper to odločitev sodišča prve stopnje stečajni dolžnik sploh nima pritožbe. Stečajnega dolžnika pa se ne tiče dejstvo, kdo od upraviteljev bo vodil stečajni postopek.
odpust dolžnikovih obveznosti - postopek osebnega stečaja - ovire za odpust obveznosti - neodplačno razpolaganje s premoženjem - ustavitev postopka odpusta obveznosti - onemogočanje poplačila upnikov - zaprtje računa in odprtje novega
Če je dolžnik razpolagal na način, da premoženje ne bi bilo dosegljivo upnikom, to še ne pomeni, da je s premoženjem razpolagal neodplačno ali za neznatno plačilo, kar predstavlja oviro za odpust obveznosti.