materialno procesno vodstvo - odpoved najemne pogodbe - posebni odpovedni razlog - lastništvo primernega stanovanja ali stanovanjske stavbe - primerno stanovanje - uporabno dovoljenje za objekt
Stanovanjska stavba, katere lastnica je bila v preteklosti tožena stranka, ni primerno stanovanje, saj je med pravdnima strankama nesporno, da objekt nima uporabnega dovoljenja, kar je sicer pogoj, da je moč govoriti o primernem stanovanju.
Sodišče ni dolžno opozarjati stranke na vidike, ki jih je izpostavila že druga stranka – v takšnem primeru je stranka že opozorjena, da lahko pride v poštev tudi ta vidik zadeve; na njej pa je, da glede na zatrjevanje nasprotne stranke poda relevantne odgovore. Materialnoprocesno vodstvo na področju dejanskih navedb ima svoje meje. Dolžnost vplivanja na stranki, da navedeta odločilna dejstva, ne gre tako daleč, da bi moralo sodišče stranke opozarjati na vse vidike predmetnega spora.
neupravičena pridobitev - plačilo dela odškodnine, ki ga je prejel kot skrbnik denacionaliziranega premoženja zapustnice na svoj račun - začetek teka zakonskih zamudnih obresti
Skrbnik denacionaliziranega premoženja pred pravnomočnostjo sklepa o dedovanju tega premoženja ne bi smel odtujiti premoženja, ki mu je bilo zaupano. Kot skrbnik je bil dolžan upravljati denacionalizirano premoženje in skrbeti zanj tako, da se to ohrani za dediče. Čeprav je toženec v nasprotju z navedeno zahtevo že odprodal del obveznic, pa s tem vendarle ni okrnil tožničine dedne pravice, saj preostalo denacionalizirano premoženje očitno zadošča za poplačilo njenega dednega deleža.
Sodišče prve stopnje je začetek teka zamudnih obresti materialnopravno pravilno vezalo na pravnomočnost sklepa o dedovanju. Toženčeva obveznost, da tožnici izroči njen delež podedovanega premoženja, je namreč zapadla šele s pravnomočnostjo sklepa o dedovanju, ko je bilo jasno, kdo so dediči in kolikšni so njihovi dedni deleži.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – USTAVNO PRAVO
VSL0070697
URS člen 26. OZ člen 131, 148, 148/1.
pravica do povračila škode – odškodninska odgovornost države – odgovornost sodnika – podlage odškodninske odgovornosti – protipravnost ravnanja
Država je odgovorna za skrbno ravnanje sodnika v procesu sodnega odločanja. Odgovornost države je podana, če je škoda nastala oškodovancu z nepravilno uporabo veljavne zakonodaje ali če je prišlo v sodnem postopku, ki je predmet obravnavanja, do očitnega odstopa od veljavne metode dela. Odgovorna je le za hude kršitve sodišča, ne pa za vsako napako, ki je nastala v procesu odločanja. Protipravnost mora biti jasna in očitna.
vročanje sodnih pisanj - fikcija vročitve - izpodbojna domneva - dejanski naslov poslovanja družbe - podatki sodnega registra
Tožena stranka obstoja kršitve pri vročanju ni uspela dokazati, čeprav je bilo dokazno breme o tem na njej. Če je tožena stranka dejansko poslovala na drugem naslovu, kot je zapisan v sodnem registru, pa ob tem ni naredila spremembe naslova v sodnem registru in če si ni uredila predalčnika, je razlog za to, da sodnega pisanja ni prejela, izključno na njeni strani.
spor majhne vrednosti – dovoljeni pritožbeni razlogi – pravno priznana škoda – strah za usodo drugega
V sporih majhne vrednosti so razlogi za izpodbijanje sodbe zakonsko omejeni. Pritožnica z omejitvijo pritožbenih razlogov niti s pravnim poukom v izpodbijani sodbi niti z vabilom na glavno obravnavo ni bila seznanjena, a to kogentnih zakonskih določb ne more spremeniti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0078935
OZ člen 9, 131, 131/1.
izpolnitev pogodbenih obveznosti - zahtevek za plačilo odškodnine za škodo - protipravno ravnanje - kršitev pogodbene obveznosti - izvedba in sanacija estriha
Zahtevek za ponovno izvedbo cementnega estriha v zadevi P 582/2006-I je bil po svoji naravi zahtevek za izpolnitev pogodbenih obveznosti oziroma za odpravo napak, v obravnavani zadevi pa je tožnik uveljavljal zahtevek za plačilo odškodnine za škodo, ki naj bi mu jo povzročila toženka (zahtevka sta imela različno dejansko in pravno podlago).
oprostitev plačila sodne takse – ustavna odločba – socialna pomoč
Ker je pred odločanjem o pritožbi ustavno sodišče ugotovilo, da je prvi odstavek v zvezi z tretjim in drugim odstavkom 11. člena Zakona o sodnih taksah v neskladju z ustavo v delu, ki ne omogoča, da sodišče oprosti stranko plačila sodne takse v celoti, ko ne prejema denarne socialne pomoči, čeprav bi bila do denarne socialne pomoči upravičena, je bilo treba sklep sodišča prve stopnje razveljaviti in vrniti zadevo v ponovno odločanje.
povzročitev škode – odgovornost za škodo od nevarne stvari – domneva vzročnosti – delujoča motorna žaga kot nevarna stvar – objektivna odškodninska odgovornost – povrnitev nepremoženjske škode – poškodba palca desne roke – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti – primarni strah – sekundarni strah – pravična denarna odškodnina – soprispevek oškodovanca – zakonske zamudne obresti
Sodna praksa je že sprejela stališče, da je delujoča motorna žaga nevarna stvar, žaganje drv s takšno žago pa nevarna dejavnost. Za škodo nastalo v zvezi z nevarno stvarjo oziroma nevarno dejavnostjo pa se šteje, da izvira iz te stvari oziroma te dejavnosti, razen če se dokaže, da ta ni bila vzrok.
Sodišče prve stopnje je pri upoštevalo tudi to, da je bil rok za izpolnitev obveznosti po prisilni poravnavi eno leto in da tožeča stranka v času sklenitve pogodbe o svetovanju in v času plačila spornega zneska še ni imela pokritih svojih obveznosti po sklenjeni prisilni poravnavi in da je tožeča stranka imela finančne težave pri izpolnjevanju teh obveznosti ter da so zato bile storitve tožene stranke nujno potrebne, saj je ugotovilo, da se posel po pogodbi nanaša na finančno in poslovno konsolidacijo tožeče stranke in da je bila tožena stranka angažirana zaradi pridobivanja sredstev s strani bank, vse po potrditvi prisilne poravnave.
Teh bistvenih okoliščin ni mogoče prevesti v pravnem smislu na način, da bi se sicer že 27. 2. 2009 pravnomočno zaključen postopek prisilne poravnave “prelevil” v nepravnomočnega in bi postal pravnomočen šele z realizacijo poplačil po potrjeni prisilni poravnavi.
Realizacija potrjene prisilne poravnave sledi pravnomočnosti sklepa o njeni potrditvi in realizacija ne more vplivati na pravnomočnost sklepa.
Drugačna razlaga ni možna, ker bi potem sodišča vselej arbitrarno presojala izvzetost iz izpodbojnosti in je prav v izogib arbitrarnosti potrebno dosledno upoštevati zakonsko ureditev. Drugače povedano, dejanje, opravljeno v fazi insolventnosti, četudi gre za posle, nujne za redno poslovanje družbe, ni izvzeto iz izpodbojnosti, če ni opravljeno v zvezi s postopkom prisilne poravnave kot enega od insolvenčnih postopkov.
IZVRŠILNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0061081
ZPP člen 63.
izključna krajevna pristojnost sodišča, ki vodi stečajni postopek – izključna krajevna pristojnost
Izključna krajevna pristojnost sodišča, ki vodi stečajni postopek, je v 63. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) predpisana za sojenje v sporih, ki nastanejo med stečajnim postopkom ali v zvezi s stečajnim postopkom.
V prvem primeru („med stečajnim postopkom“) je odločilen čas nastanka spora, ne pa začetek sodnega postopka.
V drugem primeru („v zvezi s stečajnim postopkom“) pa pride do pritegnitve pristojnosti le, če je uveljavljanje terjatve v vzročni zvezi s stečajnim postopkom, kar pa glede na zapadlost vtoževane terjatve v konkretnem primeru ni podano.
Spor je nastal pred začetkom stečajnega postopka in ne med njim, zaradi česar na tej podlagi ne more priti do pritegnitve pristojnosti.
ZAVAROVALNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0080934
OZ člen 940, 946, 957.
zavarovalna pogodba – znižanje zavarovalne premije – obvestilo o nastopu spremenjenih okoliščin – sklenitev dodatka k pogodbi – začetek učinkovanja zavarovanja – pisnost
Toženka ni upravičena do znižane zavarovalne premije, ker ni dokazala, da je tožnico obvestila pisno o nastopu spremenjenih okoliščin (prodaji dela premoženja) in ni bil sklenjen aneks k zavarovalni pogodbi.
sprejem dediščine - odpoved dediščini - zakonska domneva - pravočasnost izjave o odpovedi dediščini - vloga v tujem jeziku - poprava vloge
Po našem pravu velja domneva, da osebe, ki so poklicane k dedovanju, dediščino sprejmejo, vendar pa lahko to domnevo izpodbijejo, med drugim tudi z izjavo o odpovedi dediščini. Izjavo, s katero se dedič odpove dediščini, je treba podati najkasneje do konca zapuščinske obravnave oziroma točneje do konca postopka na prvi stopnji, to pa je tedaj, ko sodišče izda sklep o dedovanju. Ker je dedič izjavo o odpovedi dediščini podal šele v pritožbenem postopku, je prepozna in zato neupoštevna.
pogoji za izdajo začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve – ureditvena (regulacijska) začasna odredba – nastanek težko nadomestljive škode – začasna odredba o ureditvi razmerij med solastniki – prepoved nadaljevanja gradbenih del
Izdana začasna odredba je v bistvenem delu identična tožbenemu zahtevku in terjatve ne zavaruje, pač pa razmerja med pravdnima strankama začasno ureja (regulira), ko tožencu prepoveduje vsaka nadaljnja gradbena dela.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS0013124
OZ člen 131, 395, 395/1, 965, 965/1. ZDR člen 184.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - stranski intervenient - sosporništvo - zavarovalnica - pravnomočna sodba
Tožena stranka (tožnikov delodajalec) ima pri stranskem intervenientu (zavarovalnici) zavarovano odgovornost, zato je imel tožnik možnost uveljavljati odškodnino za nastalo škodo bodisi direktno od zavarovalnice v postopku pred sodiščem splošne pristojnosti na podlagi člena 965/1 OZ, kar je tožnik tudi storil, bodisi le od tožene stranke na podlagi določbe 184. člena ZDR. Poleg tega pa je imel tudi možnost, da uveljavlja pripadajočo odškodnino od obeh solidarno. Tožnik je bil na podlagi pravnomočne sodbe v sporu, ki je potekal pred sodiščem splošne pristojnosti med tožnikom in zavarovalnico kot toženo stranko v zvezi z izplačilom odškodnine za isto škodo, kot jo od tožene stranke (svojega delodajalca) uveljavlja v tem individualnem sporu, upravičen do odškodnine za nepremoženjsko škodo v določeni višini.
Sodišče prve stopnje je v tem sporu ugotovilo, da je tožnik upravičen do odškodnine za nepremoženjsko škodo in da mu je bila ta odškodnina skupaj z obrestmi v celoti izplačana v postopku, ki se je vodil pred sodiščem splošne pristojnosti, vendar pa iz izpodbijane sodbe ne izhaja, ali je bila tožniku z dosedaj izplačanimi zneski iz naslova nepremoženjske škode poravnan tako glavnični del kot tudi obrestni del odškodnine, ki jo vtožuje v tem individualnem delovnem sporu, pri čemer se ni opredelilo do tega, od katerega dne dalje je tožnik upravičen do izplačila odmerjene odškodnine oz. od katerega dne dalje je tožena stranka prišla v zamudo z izpolnitvijo obveznosti (od katerega dne dalje torej tečejo zakonske zamudne obresti od odmerjene odškodnine).
dejansko stanje – dokazna ocena – razlogi sodbe – protispisnost – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Dokazna ocena sodišča prve stopnje temelji na povzetih delih izpovedb prič, ki pa so v razlogih izpodbijane sodbe povzete drugače, kot to izhaja iz zapisnika z naroka, kjer so bile te priče zaslišane. Pritožnik na to izrecno opozarja, citira sporne odseke izpovedb in tako utemeljeno uveljavlja absolutno bistveno kršitev iz 15. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.
ZIZ člen 272. ZPP člen 286. OZ člen 132, 178, 183.
regulacijska začasna odredba – odstranitev objave – obstoj terjatve – verjetnost škode – okrnitev ugleda ali dobrega imena pravne osebe – vzročna zveza
Za zahtevek za preprečitev ali odpravo nastanka škode je stopnja verjetnosti terjatve, katero je izkazala tožeča stranka s citiranimi sporočili, dovolj. Iz vsebine sporočil izhaja, da so pošiljatelji prejeli obvestila o tožeči stranki in da sprašujejo tožnika o tem oz. odpovedujejo naročila.
Sodišče pri odločanju o ugovoru upošteva gradivo v spisu, ki ga je imelo pri izdaji začasne odredbe in nato mora odgovoriti na ugovor. Pri tem lahko pri odločanju o ugovoru upošteva tudi navedbe iz odgovora na ugovor, če ne pomenijo spremembe tožbe oziroma druge dejanske in pravne podlage. Tako presoja le tisto podlago, ki jo je tožeča stranka podala v predlogu za izdajo začasne odredbe za zavarovanje terjatve tožeče stranke, ki mora izhajati iz tožbe.
ZDR-1 člen 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2. KZ-1 člen 251.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja - kaznivo dejanje ponarejanja listin
Tožnik je delavcem, zaposlenim preko študentskega servisa, popravljal ure tako, da jim je ure dodajal in jim na ta način priznaval več ur kot so jih dejansko opravili. Dopuščal je, da ti delavci niso evidentirali delovnega časa in da so delali tudi študentje, ki niso imeli študentske napotnice. Očitane kršitve nimajo vseh znakov kaznivega dejanja ponarejanja listin po 251. členu KZ-1. Gre namreč za listine, ki jih je sestavljal tožnik. Če ima prava listina (izdana od osebe, ki je označena kot izdajatelj) neresnično vsebino, s tem ne postane ponarejena listina in ni podano kaznivo dejanje ponarejanja listin. Očitane kršitve predstavljajo hujše kršitve pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja, ki jih je tožnik storil naklepoma. Zato je obstajal utemeljen razlog po 2. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
Dejstvo, da je bila zoper toženca umaknjena obtožba zaradi kaznivega dejanja v zvezi z obravnavanim škodnim dogodkom, nima nobenega vpliva na to pravdo in tudi ne zadošča za sklepanje o neobstoju vzročne zveze med toženčevo protipravno vožnjo in nastalo škodno posledico.
Toženec bi se lahko uspešno uprl tožničinemu regresnemu zahtevku le, če bi do nastanka škode prišlo zaradi zunanjega, povsem samostojnega vzroka, torej takšnega, na katerega toženčeva alkoholiziranost ne bi imela nobenega vpliva.
Ker je škoda nastala pri trčenju motornega vozila v oškodovanca na kolesu, ne more biti nikakršnega dvoma, da je toženčeva odgovornost objektivna, saj motorno vozilo v obratovanju po ustaljeni sodni praksi predstavlja nevarno stvar.
plačilo sodne takse kot procesna predpostavka – predlog za vrnitev v prejšnje stanje – opravičen razlog za vrnitev v prejšnje stanje – naknadno plačilo sodne takse
Zakon ne predvideva možnosti, da bi bila s kasnejšim plačilom takse nepravočasnost plačila sanirana.