CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0081855
ZPP člen 319. OZ člen 190, 191, 191/1. ZIZ člen 15. ZPSto-2 člen 24.
odtegljaj na podlagi pravnomočnega sklepa o izvršbi - plačilo na podlagi pravnomočnega izvršilnega naslova - vrnitev zaradi dvakratnega plačila - dvakratni prejem v izvršbi odtrganega zneska - neupravičena pridobitev - pravnomočen sklep o izvršbi - učinek pravnomočnega sklepa o izvršbi - vročanje sodnih pisanj v izvršilnem postopku
Pravnomočen sklep o izvršbi, izdan na podlagi verodostojne listine, ima značilnost pravnomočne sodne odločbe. Vsebinski učinek pravnomočne sodne odločbe je v tem, da so nanjo vezane stranke in sodišče. Pravnomočna sodna odločba obvelja in velja za resnično, četudi je sodišče odločilo nepravilno.
Tožeča stranka v izvršilnem postopku ni uspela s predlogom razveljavitve klavzule pravnomočnosti in izvršljivosti, ustavna pritožba v zvezi z odločbo višjega sodišča pa v tej zadevi ni bila sprejeta v obravnavo. S tem je tožeča stranka izčrpala pravna sredstva v zvezi z preizkusom (ne)pravilnosti vročanja sklepa o izvršbi, ki jo je v navedenem izvršilnem postopku pravilno uveljavljala kot postopkovno kršitev. Zato z odškodninskim zahtevkom do prvotožene stranke zaradi nepravilnega vročanja ne more uspeti.
ZZVZZ člen 80, 80/3, 81, 81/2, 82. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 232, 233, 233/1.
začasna nezmožnost za delo - bolniški stalež - poškodba pri delu - invalidnost I. kategorije - pravnomočna sodba
S pravnomočna sodbo je bilo ugotovljeno, da je tožnik od določenega datuma dalje invalid I. kategorije invalidnosti. Zato je treba tudi v tem sporu upoštevati pravnomočno ugotovitev, da je tožnik od tega dne dalje popolnoma nezmožen za delo, ne glede na to, da je šlo v tem sporu za vprašanje začasne nezmožnosti za delo, v pravnomočno zaključenem postopku pa za ugotavljanje invalidnosti in s tem v zvezi za ugotavljanje delovne zmožnosti.
male avtorske pravice – javna priobčitev komercialnih fonogramov – dolžnost poročanja – tožba na sklenitev pogodbe o dolžnosti poročanja – civilna kazen – stroški terenskega poročanja
ZASP od uporabnikov varovanih del, ki ta dela uporabljajo brez neizključnega prenosa, terja poročanje o uporabi teh del. Ravnanje v nasprotju s tistim, ki ga terja pravna norma, pomeni pravno kršitev. Ta kršitev lahko pomeni kaznivo dejanje ali prekršek, lahko pa hkrati tudi civilni delikt, seveda če izpolnjuje tudi znake civilnega delikta (na primer če s kaznivim dejanjem nastane škoda). Kršitve tistih zapovedi, ki hkrati ne pomenijo tudi civilnih deliktov, sankcionira državni aparat s svojim monopolnim prisiljevanjem. Zato zapovedi poročanja o uporabi del ni mogoče iztožiti v civilni pravdi.
Tožnica je prejela preveč izplačan varstveni dodatek. Prejela je nekaj, do česar ni bila upravičena, zato mora to v skladu z določbami 190. člena OZ vrniti.
Zastaranje se po 365. členu OZ pretrga z vložitvijo tožbe in z vsakim drugim upnikovim dejanjem zoper dolžnika pred sodiščem ali drugim pristojnim organom, da bi se ugotovila, zavarovala ali izterjala terjatev. Takšno upnikovo dejanje je v danem primeru vročitev odločbe toženke, s katero je ta od tožnice zahtevala izpolnitev obveznosti, zato so zastarale vse tiste terjatve, ki so bile na dan vročitve odločbe zavarovancu starejše od treh let.
ZZVZZ člen 87, 87/1, 87/2. ZVZD člen 24, 24/1, 24/2. Uredba o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu na začasnih in premičnih gradbiščih člen 4.
vzročna zveza – poškodba pri delu – odgovornost delodajalca – regresni zahtevek – neopravljen zdravstveni pregled – postavitev koordinatorja za varnost in zdravje pri delu – nadzor delodajalca – nadzor delodajalca nad delavci
Delodajalec je dolžan povrniti škodo tožeči stranki v primerih, če ni izvedel ustreznih ukrepov varstva pri delu, posledica opustitve pa je poškodba. Pomen kršenega predpisa mora biti tak, da bi ravnanje v skladu s tem predpisom nastanek poškodbe preprečilo.
Zavod ima regresni zahtevek do delodajalca, če ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi ni bil opravljen zdravstveni pregled. Vendar je ta regresni zahtevek omejen: ZZZS lahko postavi takšen zahtevek, če poškodovani delavec ni bil zdravstveno sposoben za opravljanje določenih del oziroma nalog, če je bila njegova nesposobnost ugotovljena z zdravstvenim pregledom.
Postavitev koordinatorja za varnost in zdravje pri delu je dolžnost naročnika ali nadzornika projekta (in ne podizvajalca).
Delodajalec praviloma ni dolžan ves čas vršiti nadzora nad svojimi delavci. Vsebina in obseg nadzora je odvisna od zahtevnosti in kompleksnosti delovnih opravil, ocene njihove nevarnosti ter drugih dejanskih okoliščin. Bolj skrben nadzor se tako zahteva v primeru varnostno bolj tveganih opravil. Enostavnejša opravila pa strožji nadzor zahtevajo zgolj v izjemnih okoliščinah.
starostna pokojnina - sorazmerni del - začetek izplačevanja
V 157. členu ZPIZ-1 je določeno, da pokojnina pripada uživalcu od prvega naslednjega dne po prenehanju zavarovanja. Osebi, ki ob uveljavitvi pravice ni zavarovana, se pokojnina izplačuje od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve in največ 6 mesecev za nazaj. Glede na datum vložitve zahtevka in glede na to, da je bil tožnik zavarovan do 15. 2. 2009, izpolnjuje pogoje za priznanje pravice do pokojnine šele s 1. 8. 2011, to je od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve za pokojnino in še 6 mesecev za nazaj.
Toženec je prejemal republiško štipendijo za šolanje na srednji šoli. Svojih obveznosti iz štipendijske odločbe ni izpolnil, zato sta pravdni stranki sklenili poravnavo, v kateri sta se dogovorili, da je toženec dolžan štipendijo vrniti, če ne predloži dokazilo o dokončanju letnika, za katerega je prejemal štipendijo v spornem šolskem letu. Tožnik takšnega dokazila ni predložil, zato je na podlagi tretjega odstavka 190. člena OZ dolžan tožeči stranki povrniti vtoževani znesek (neupravičeno prejete zneske štipendije).
Za spor o vrnitvi neupravičeno izplačanih zneskov štipendije je stvarno pristojno socialno sodišče.
ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2. KZ-1 člen 209, 235.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja - kaznivo dejanje poneverbe - kaznivo dejanje ponareditve ali uničenja poslovnih listih
Tožena stranka je tožnici (javni uslužbenki, ki je opravljala delo administratorke na policijski upravi), utemeljeno očitala kršitev pogodbenih ali drugih obveznosti iz delovnega razmerja. Tožnica je bila seznanjena z delom, ki ga je opravljala potem, ko je nadomestila odsotno delavko, svoje delo je v začetku izpolnjevala vestno, kasneje pa ne več. Tožnica sama je izpovedala, da je bila pri delu raztresena in površna. Sodišče prve stopnje je zato pravilno zaključilo, da je tožnica kršila navodila o pravilnem poslovanju ter da je istovrstne kršitve ponavljala v daljšem časovnem obdobju. Zato je bil podan odpovedni razlog iz 2. alineje 1. odstavka 111. člena ZDR za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
odgovornost v zvezi z opravljanjem poslov splošnega pomena - krivdna odgovornost - padec na poledenelem parkirišču - skrbnost dobrega strokovnjaka
Za čiščenje in vzdrževanje parkirišča, kot javne površine je odgovoren lastnik parkirišča, ki je sklenil tudi pogodbo o rednem vzdrževanju le-tega s podizvajalcem.
Bistvo izjave o premoženjskem stanju ni le posredovanje podatkov, temveč tudi izjava o resničnosti in popolnosti podatkov ter prevzem materialne in kazenske odgovornosti. Pooblastilo za tako izjavo pa ni in ne more biti vsebovano v splošnem pooblastilu za pravdni postopek iz 95. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP).
Glede na skladnost mnenj invalidskih komisij z ostalo medicinsko dokumentacijo in tožničino pavšalno nasprotovanje mnenju invalidskih komisij, sodišče prve stopnje ni imelo razloga za nadaljevanje dokaznega postopka. Z opustitvijo izvedbe predlaganega dokaza s postavitvijo izvedenca medicinske stroke tožnici ni bila odvzeta možnost dokazovanja.
Pri tožnici v času izdaje dokončne odločbe tožene stranke ni obstajalo takšno zdravstveno stanje, ki bi imelo za posledico, da bi se pri njej ugotovila invalidnost I. kategorije, kakor je ta določena v 1. alinei 2. odstavka 60. člena ZPIZ-1. Pri tožnici ni zdravstvenih sprememb, ki bi zmanjševale njeno zmožnost za zagotovitev oz. ohranitev delovnega mesta, na katero je razporejena, zato pri tožnici delovna zmožnost ni zmanjšana. Zato njen tožbeni zahtevek na razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti s priznanjem pravice do invalidske pokojnine, ni utemeljen.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1. ZPP člen 286, 286/6, 362.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - obseg sodne presoje - vezanost na odpovedni razlog - dokazno breme - prekluzija
Zakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni možno utemeljevati z drugimi vsebinskimi razlogi, kot pa so tisti, na katerih dejansko temelji sporna odpoved, ne glede na to, da bi ti vsebinsko drugačni razlogi predstavljali poslovni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
Sodišče prve stopnje je ob pravilni uporabi pravil o prekluziji, kot jih določata 286. člen ZPP in drugi odstavek 362. člena ZPP, utemeljeno ugodilo tožnikovemu zahtevku za ugotovitev nezakonitosti izpodbijane redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, saj tožena stranka ni pravočasno podala navedb in predlagala dokazov, iz katerih bi izhajal obstoj v odpovedi zatrjevanega dejanskega razloga za prenehanje potreb po delu tožnika pod pogoji pogodbe o zaposlitvi (to je močnega upada obsega dela v spornem času).
zastaranje odškodninske terjatve – začetek teka zastaralnega roka – opustitev vpisa lastninske pravice v zemljiško knjigo – smrt prodajalca – tožba na ugotovitev lastninske pravice zoper dediče – pravno priznana škoda
Od leta 1987 do prodajalčeve smrti je imela tožeča stranka premoženjske pravice na kupljenih nepremičninah v razmerju do prodajalca na podlagi kupoprodajne pogodbe (učinek inter partes). S prodajalčevo smrtjo pa je tožeča stranka premoženje izgubila, saj je z dnevom smrti zemljiškoknjižnega lastnika postalo to premoženje del zapuščine.
Če je tožeča stranka menila, da bo z revizijo zoper pravnomočno sodbo uspela, to ne more biti podlaga za sklepanje, da po prejemu pravnomočne sodbe, s katero je bil njen zahtevek na ugotovitev lastninske pravice na nepremičninah zoper dediče zavrnjen, za škodo še ni zvedela. Že na podlagi pravnomočne sodbe je imela namreč zbrane vse elemente, da določi višino odškodninskega zahtevka; stališča v tožbi, da ji je bila višina škode znana šele z dnem, ko je prejela odločitev Vrhovnega sodišča o zavrženju revizije pa tožeča stranka ni utemeljila z nobenimi relevantnimi dejstvi.
neizkoriščen letni dopust - odškodnina - izraba letnega dopusta - začasna nezmožnost za delo
Tožnik je bil v letu 2010 do 30. 6. začasno nezmožen za delo, zaradi česar ni mogel izrabiti preostanka letnega dopusta za leto 2010 v trajanju šestih dni. Zato je na toženo stranko naslovil prošnjo za prenos teh dni dopusta v obdobje po 30. 6. 2010, oziroma za plačilo neizrabljenih dni letnega dopusta. Tožena stranka je tožnikov predlog zavrnila. Tožnik ni izpodbijal sklepa tožene stranke, s katerima je bila njegova zahteva za varstvo pravic zavrnjena, zato ni pravne podlage, da bi sodišče prve stopnje lahko zahtevku tožnika za koriščenje šestih dni letnega dopusta za leto 2010 ugodilo.
Stališče sodišča prve stopnje, da pogoji za priznanje odškodnine za neizrabljen letni dopust niso izpolnjeni, ker tožniku delovno razmerje ni prenehalo, je materialnopravno zmotno. Prvenstveno mora delavec dopust izrabiti, saj ima plačan letni dopust pozitivni učinek na zdravje delavcev. Kadar pa dopusta brez svoje krivde ne more izrabiti v referenčnem obdobju, pa mu delodajalec izrabe ne omogoči niti po izteku referenčnega obdobja, je delavec, ki mu delovno razmerje pri delodajalcu ni prenehalo, ob stališču, ki ga je zavzelo sodišče prve stopnje, diskriminiran v primerjavi z delavcem, ki mu je delovno razmerje prenehalo.
starostna pokojnina - nadurno delo - pokojninska osnova
ZPIZ-1 v 407. členu določa, da se plača, izplačana za delo preko polnega delovnega časa, do uveljavitve Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, veljavnega do 31. 3. 1992, upošteva pri izračunu pokojninske osnove, če je bila izplačana za delo, ki se je po predpisih o delovnih razmerjih štelo kot poseben delovni pogoj. Tožniku ni uspelo dokazati obstoja posebnega delovnega pogoja. Zato tožnikovih plač, izplačanih za delo preko polnega delovnega časa, ni mogoče upoštevati pri izračunu pokojninske osnove.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODVETNIŠTVO
VSL0077137
OZ člen 190, 333, 333/1. ZPP člen 154, 154/1. ZOdvT člen 14. ZOdvT tarifna številka 3100.
neupravičena pridobitev - trajno dolžniško razmerje - odpoved - enostransko obveznostno razmerje - najemna pogodba - uporabnina - nagrada za postopek - nagrada za narok v ponovljenem postopku - uspeh v pravdi
Odpoved je enostranska izjava stranke trajnega obligacijskega razmerja, sklenjenega za nedoločen čas, s katero izjavi, da želi, da obveznostno razmerje preneha, pri čemer oblika za odpoved ni predpisana.
Če se zadeva v okviru pravnih sredstev vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje, se že nastala nagrada za postopek pred tem sodiščem vračuna v nagrado za postopek v ponovljenem postopku. Slednje pa ne velja za nagrado za narok.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – TRANSPORTNO PRAVO
VSL0073406
OZ člen 689, 950, 950/1. Konvencija o pogodbi za mednarodni cestni prevoz tovora (CMR) člen 17.
mednarodni cestni prevoz blaga – zavarovanje prevozniške odgovornosti – izključitev zavarovalnega kritja – krivda zavarovanca – preprečevanje zavarovalnega primera – razlaga splošnih pogojev – tatvina priklopnega vozila
Splošni pogoji v 7. točki 1. odstavka 3. člena izključujejo iz zavarovalnega kritja tudi škodo, ki je nastala v času, ko priklopnik ali polpriklopnik ni priključen na vlečno vozilo, razen če se je priklopnik ali polpriklopnik nahajal v zaklenjeni garaži ali ograjenem in zaklenjenem osvetljenem dvorišču ali na 24 ur varovanem parkirišču. Tudi tako opredeljen izključitveni razlog je potrebno razumeti v smislu dogovorjenih ukrepov, ki jih mora zagotoviti zavarovanec za preprečevanje nastanka zavarovalnega primera. Zato je tudi v takšnem primeru mogoče izključiti kritje zavarovalnice samo v tistih primerih, ko je nastanek tega dejanskega stanu mogoče pripisati krivdnemu ravnanju zavarovanca. Zavarovalnega kritja torej ni mogoče izključiti v tistih primerih, ko je dejanski stan iz 7. točke 1. odstavka 3. člena Splošnih pogojev posledica ravnanja tretje osebe, na katero zavarovanec nima vpliva, kakor tudi voznika, v kolikor je pri tem ravnal v izrecnem nasprotju z navodili zavarovanca. Drugačna razlaga bi namreč pripeljala do rezultata, da bi tožena stranka zagotavljala kritje za škodo, ki bi izvirala celo iz naklepno povzročene škode s strani voznika (tatvine), izključeno pa bi bilo kritje škode, povzročene zgolj iz voznikove malomarnosti.
V primeru spornih določil se ni treba držati dobesednega pomena uporabljenih izrazov, temveč je treba iskati skupen namen pogodbenikov in določilo razumeti tako, kot ustreza načelom obligacijskega prava. Vendar navedena zakonska določba pride v poštev le pri spornih pogodbenih določbah. Kot take je treba razumeti le tiste določbe, ki glede na besedilo, včasih pa tudi glede na kontekst, v katerem so izoblikovane, objektivno vzeto omogočajo več različnih razlag. Zgolj subjektivno dojemanje strank pri tem ne igra nobene vloge. V kolikor je torej besedilo člena jasno, ne more biti več sporno in ne more biti več predmet razlage (in claris non fit interpretatio).
invalidska pokojnina - invalidnost I. kategorije - gostota pokojninske dobe
Tožnica je ob razvrstitvi v I. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni z 23. 11. 2012, dopolnila 60 let starosti, zato bi ji bilo mogoče priznati pravico do invalidske pokojnine le, če bi bil izpolnjen še pogoj gostote pokojninske dobe (torej, če bi od njenega 20 leta starosti do dneva nastanka invalidnosti v letu 2012 dopolnila najmanj 13 let in 4 mesece pokojninske dobe). Ta pogoj v tožničinem primeru ni izpolnjen, zato njen tožbeni zahtevek na priznanje pravice do invalidske pokojnine ni utemeljen.
Pogoj za nastop subsidiarne odgovornosti lastnika stanovanja po petem odstavku 24. člena SZ-1 je, da upnik izpolnitev obveznosti terja najprej od primarnega (glavnega) dolžnika, t. j. najemnika stanovanja, kar je v obravnavanem primeru tudi storil, ko je zoper najemnico vložil izvršilne predloge.