URS člen 2, 15, 19, 35, 51. ZNP člen 1, 1/1, 37. ZDZdr člen 30, 30/1, 70.
zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom - podaljšanje zadržanja - prisilna hospitalizacija - zadržanje brez privolitve
Poseg v človekove pravice mora biti vedno v skladu z načelom sorazmernosti, ki je priznano kot splošno ustavno načelo, izvedeno iz načela pravne države.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0056856
OZ člen 70, 73, 75, 299, 299/1, 381, 921, 925, 928. ZPP člen 443, 443/1, 458, 458/1, 458/4. Splošni pogoji zavarovanja avtomobilske odgovornosti AO-04 člen 15.
zastopanje – učinki zastopanja – pogodba, ki jo sklene neupravičena oseba – pooblastilo za zastopanje – posebna oblika pooblastila – zavarovalna pogodba – sklenitev pogodbe po pooblaščencu - sklenitev pogodbe v imenu drugega brez pooblastila
Pogodba je sklenjena po pooblaščencu tudi v primeru, da pooblastilo ni bilo dano vnaprej, zastopani pa je kasneje pravni posel odobril. Takšna pogodba zavezuje zastopanega in drugo pogodbeno stranko.
Ker določbe 925. člena OZ, ki določa, kdaj je zavarovalna pogodba sklenjena, ni mogoče razumeti kot določbe, ki predpisuje obličnost zavarovalne pogodbe, pisnost pooblastila oz. odobritve za veljavnost pravnega posla ni potrebna.
Ne da bi se zmanjševal pomen tožničinega prikrajšanja, pa je vseeno treba poudariti, da je šlo le za nihajno poškodbo vratu ter za udarnino prsnega koša in obeh kolen. Zdravljenje je bilo ambulantno. Ni dvoma, da je trpela bolečine tako, kot je ugotovilo sodišče prve stopnje in da jo je spremljalo tudi nekaj nevšečnosti (pregledi, fizioterapija, rentgensko slikanje). Vendar pa ni šlo za hujšo poškodbo.
delež na skupnem premoženju – zakonska domneva o enakosti deležev zakoncev na skupnem premoženju – okoliščine, ki vplivajo na velikost deleža na skupnem premoženju – obveznosti po prenehanju izvenzakonske skupnosti
Vsi izdatki po prenehanju izvenzakonske skupnosti pravdnih strank leta 2004, četudi mu nastajajo, ker mora kriti še obveznosti tožnice, namreč ne vplivajo na spremembo lastninskih deležev na nepremičnini, ampak ima tožnik zgolj obligacijski zahtevek nasproti tožnici, v kolikor meni, da mu nastaja strošek, za katerega je sicer odgovorna tožnica.
URS člen 14, 23/1, 25, 26. EKČP člen 6, 13. OZ člen 179, 180, 181, 182.
pravica do povračila škode - pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - pravica do sojenja v razumnem roku pravica do učinkovitega pravnega sredstva - pravica do enakosti pred zakonom - kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - pravno priznana škoda - kršitev osebnostnih pravic - osebnostna pravica
Materialnopravno zmotno je stališče prvostopenjskega sodišča, da je mogoče kršitev pravice do sojenja v razumnem roku, do učinkovitega pravnega sredstva in pravice do enakosti pred zakonom, obravnavati v okviru duševnih bolečin zaradi kršitve osebnostnih pravic po 179. členu OZ.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KORPORACIJSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL0058455
ZPP člen 482, 482/1, 482/1-1. ZGD člen 258, 258/2. OZ člen 186.
gospodarski spor - spor med gospodarsko družbo in članom organa upravljanja - odškodninska odgovornost članov uprave - opustitev nadzora nad izvajanjem pogodbe - protipravnost ravnanja - nedopustnost ravnanja - pošteno in vestno izpolnjevanje dolžnosti člana uprave - subjektivna odškodninska odgovornost - objektivna odškodninska odgovornost - pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu - uporaba pravnega standarda - standard vestnega in poštenega gospodarstvenika - navadna škoda - vzročna zveza - prekinitev vzročne zveze - vmesna sodba - solidarna obveznost
Odškodninska odgovornost članov uprave je institut korporacijskega in ne obligacijskega prava. Odškodninska odgovornost članov uprave je posebna oblika odškodninske odgovornosti, ki izhaja iz posebnega statusa članov uprave. Ta posebni status ne izhaja toliko iz mandatnega razmerja članov uprave z delniško družbo, temveč predvsem iz akta o imenovanju, na podlagi katerega dobijo člani uprave upravičenje, da upravljajo in razpolagajo s premoženjem delniške družbe.
Za vzpostavitev odškodninske odgovornosti članov uprave mora tožeča stranka zatrjevati in dokazati, da je tožena stranka kršila svoje dolžnosti (protipravnost), tožena stranka pa se lahko pred tem očitkom brani z zatrjevanjem in dokazovanjem, da je pošteno in vestno izpolnjevala svoje dolžnosti (krivda). Možnost dokazovanja, da so pošteno in vestno izpolnjevali svoje dolžnosti, pomeni, da se člani uprave pred odškodninsko odgovornostjo lahko branijo z razlogi, ki sodijo v njihovo sfero. To pa kaže na to, da je odškodninska odgovornost članov uprave bližje subjektivni kot objektivni odškodninski odgovornosti. Za objektivno odškodninsko odgovornost namreč velja, da se je odgovorna oseba lahko razbremeni le z zatrjevanjem in dokazovanjem, da je vzrok za škodo dogodek oziroma ravnanje, ki je izven njene sfere.
Dejstva, navedena v predpravdnem izvedenskem mnenju, veljajo za priznana in s tem za ugotovljena, kolikor jih nasprotna stranka konkretizirano ne prereka.
Vprašanje, ali sta toženi stranki vestno in pošteno izpolnjevali svoje dolžnosti, pomeni uporabo pravnega standarda in tako uporabo materialnega prava. Po presoji pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje napačno uporabilo materialno pravo, ko je na splošno ugotavljalo, ali sta toženi stranki sproti preverjali rezultate projekta, ki ga je izvajala svetovalna družba. V zvezi s spremljanjem projekta svetovalne družbe X je namreč v konkretnem primeru odločilno le vprašanje, ali sta toženi stranki ravnali s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika pri ugotavljanju, ali so bili dejansko doseženi prihranki, kakor jih je prikazovala svetovalna družba, in tako, ali so bili izpolnjeni pogoji za izplačilo pogodbenega honorarja.
Res je, da ni mogoče glede na naravo stvari oziroma dejavnosti, na morskem dnu tekom dneva, ko se kopa večje število kopalcev, zagotoviti popolne varnosti v tem smislu, da na dnu ne bi bilo nevarnih predmetov, saj to lahko prinesejo tudi kopalci in je izkazano, da je druga toženka plažo, tudi morsko dno ob obali, vsakodnevno vsaj zjutraj in zvečer očistila, tudi s potapljači, vendar pa druga toženka spregleda, da njena naloga ni bila le, da očisti plažo tako da odstrani predmete na dnu, tedaj veljavni Pravilnik o varnosti v urejenih kopališčih (Ur.l. SRS št. 33/87), je v 6. členu nalagal, da mora biti dno vodnih površin v kopališčih do globine 1,7 metrov gladko in brez kotanj, in do globine 5,0 metrov v kopališču na sme biti predmetov in rastlinja. Ugotovljeno pa je, da ni bila na tistem mestu le steklenica, pač pa je vidljivost tožniku onemogočala tudi zamegljena morska voda, in se je na dnu nahajal pesek, kamenje in trava. To pa pomeni, da je bila v teh okoliščinah razbita steklenica manj vidna tudi zaradi trave, ki pa je ne bi smelo biti, čistiti bi jo morala druga toženka, gre torej za njeno neskrbnost, opustitev dolžnega ravnanja.
Ustreznih označb ni bilo. Kopalci bi se morali ravnati po določbah kopališkega reda in opozorilnih znakih na kopališču ter navodilih in opozorilih reševalca iz vode. Gre prav tako za opustitev ukrepov toženke, ki so bili namenjeni varnosti kopalcev.
skupno premoženje izvenzakonskih partnerjev - delitev skupnega premoženja - določitev deležev - posebno premoženje - dokazno breme
Ker je premoženje, ki ga izvenzakonska partnerja pridobita z delom (eden ali drugi ali en in drugi, posebej ali skupno) v času trajanja izvenzakonske skupnosti, njuno skupno premoženje, in se po drugem odstavku 59. člena ZZZDR dohodki vsakega od njiju (vsi, ne le plača – osebni dohodek, temveč tudi dohodki od posebnega premoženja in sploh vsi dohodki), medsebojna pomoč (tudi v obliki preživljanja), skrb za ohranitev premoženja in vsaka druga oblika dela in sodelovanja pri upravi, ohranitvi in povečanju skupnega premoženja ter druge okoliščine (med katerimi velja po ustaljeni sodni praksi izpostaviti /vsaj praviloma/ vlaganja daril in drugega posebnega premoženja partnerjev v skupno premoženje ter pomoč sorodnikov in prijateljev) upoštevajo pri določitvi deležev na skupnem premoženju (ob sicer domnevno enakem - po prvem odstavku 59. člena ZZZDR), je delež na vsem skupnem premoženju (praviloma) enak (načelo enotnosti skupnega premoženja), dokazno breme (kot vprašanje materialnega prava), da v času zakonske zveze pridobljeno premoženje ni skupno, na strani tistega, ki to okoliščino zatrjuje, enako velja za dokazno breme tistega, ki na skupnem premoženju zatrjuje drugačen delež od domnevno enakega.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OKOLJSKO PRAVO
VSM0020925
URS člen 22, 72, 72/3. ZOR člen 154, 154/1, 156, 156/3, 200. ZPP člen 2, 2/1, 8, 224, 253, 254, 285, 339, 339/2, 339/2-14. ZSS člen 74, 74/2. ZVO člen 5-6.2, 9, 78, 78/1.
odškodninska odgovornost – čezmerna obremenitev okolja – dovoljeni posegi v okolje – obstoj nove škode – zamudne obresti – odškodnina za premoženjsko in nepremoženjsko škodo – opustitveno ravnanje - pravica do zdravega življenjskega okolja pomanjkljivosti v dokaznem postopku – neustrezna dokazna ocena – pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih – dokazovanje z izvedencem – materialno procesno vodstvo
78. člen ZVO nasprotno pa 9. člen ZVO vzpostavlja odškodninsko odgovornost le v primeru čezmernih obremenitev okolja.(1) Po prvem odstavku 9. člena ZVO je namreč povzročitelj čezmerne obremenitve okolja (t.j. obremenitve, ki presega predpisane mejne vrednosti ali okvire dovoljenih posegov v okolje – 6.2. točka 5. člena ZVO) kazensko in odškodninsko odgovoren v skladu z zakonom. Nadaljnjih predpostavk odškodninske odgovornosti citirano določilo ne določa, niti jih ZVO ne ureja v drugih določilih. Ureditev je primerljiva z ureditvijo iz tretjega odstavka 156. člena ZOR, ki kot posebnost odškodninskega prava določa obveznost povračila škode, čeprav ta izhaja iz opravljanja zakonite (dovoljene) dejavnosti. Gre za civilnopravno različico sodobnega načela na področju varstva okolja „povzročitelj obremenitve plača“.
ZFPPIPP člen 440, 441, 442, 442/1, 442/1-1. ZPP člen 81, 205, 208, 208/1, 208/3.
izbris iz sodnega registra – prekinitev postopka – zavrženje tožbe – spregled pravne osebnosti - poziv na prevzem pravde
Izbris iz sodnega registra po 440. členu ZFPPIPP ima res za posledico, da pravna oseba preneha, vendar pa to ne vpliva na pravico upnika izbrisane pravne osebe, da zahteva plačilo njene obveznosti od osebno odgovornih ali drugih družbenikov, na podlagi pravil o spregledu pravne osebnosti. Za tak primer, če stranka, ki je pravna oseba, preneha obstajati, 205. člen ZPP določa, da se postopek prekine in se nadaljuje na predlog stranke takoj, ko preneha razlog za prekinitev.
postopek dopolnitve zemljiške knjige – listina o nastanku parcele
Postopek dopolnitve zemljiške knjige se začne, če zemljiška parcela ni vpisana v zemljiški knjigi in vpisa te zemljiške parcele ni mogoče opraviti po splošnih pravilih zemljiškoknjižnega postopka in če predlagatelj postopka verjetno izkaže, da ima na nevpisani zemljiški parceli lastninsko pravico oziroma drugo stvarno pravico.
izterjava preživnine - začetek stečajnega postopka nad dolžnikom - prekinitev postopka - zakonita subrogacija
Določbe prvega odstavka 390. člena ZFPPIPP na podlagi povedanega ni mogoče razlagati drugače, kot da gre tudi pri terjatvi Sklada po 28. členu ZJSRS za prednostno terjatev, za katero se ne uporablja 132. člen ZFPPIPP.
smrt stranke pred vložitvijo tožbe – splošno znano dejstvo o trajanju življenjske dobe – začasni zastopnik
Zoper tistega, ki je umrl pred vložitvijo tožbe, tožba ni mogoča in jo je treba zavreči. Tudi postavitev začasnega zastopnika po 82. členu ZPP v takšnem primeru ne pride v poštev.
denacionalizacija - spor o sklenitvi sporazuma o izročitvi nadomestne nepremičnine - sodna ali upravna pristojnost za rešitev tega spora - obstoj sporazuma kot predhodno vprašanje
Vprašanje, ali sta stranki dosegli soglasje volj potrebno za sklenitev takega sporazuma je civilnopravno vprašanje, od katerega razrešitve ima v tej zadevi tožnica tudi pravno korist.
Tožnica je tožbo umaknila neposredno potem, ko je toženec izpolnil tožbeni zahtevek, zato toženec ni upravičen do povračila stroškov po 158. členu ZPP, ampak se za povračilo stroškov uporabijo splošne določbe glede na uspeh strank v pravdi.
odmera pravdnih stroškov - začasni zastopnik - nagrada za zastopanje – nagrada za pregled spisa – odvetniška tarifa
V konkretnem primeru je imel odvetnik po prejemu sklepa, s katerim ga je sodišče postavilo kot začasnega zastopnika tožene stranke, pravico, če ne celo dolžnost, da si spis ogleda, saj bi se celo lahko zgodilo, da iz kakršnegakoli razloga ne bi mogel opravljati naloge, ki mu jo je naložilo sodišče prve stopnje.
Oporočiteljevo podpisovanje oporoke, njegova izjava, da gre za njegovo oporoko, in podpisovanje obeh prič predstavljajo enotno dejanje, ki se mora opraviti istočasno.
pooblastitev za vložitev tožbe – predložitev pooblastila – zavrženje tožbe
Sam zapis na tožbi, da je priloženo pooblastilo, ne zadostuje, da bi se tožeča stranka izognila sankciji po petem odstavku 98. člena ZPP (opomba: odločitev sprejeta pred odločbo Ustavnega sodišča U-I-74/2012-6 z dne 13.9.2012).
sporazumna razveza zakonske zveze – sporazum o delitvi skupnega premoženja v obliki izvršljivega notarskega zapisa
Glede na obstoj sporazuma o razvezi ter priloženega pravno veljavnega in v predpisani obliki sklenjenega sporazuma o delitvi skupnega premoženja in preživljanju zakonca, so v obravnavani zadevi podani vsi pogoji za razvezo zakonske zveze.