OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0056831
SPZ člen 43, 44, 99. ZTLR člen 28. ZZK-1 člen 8. ZPP člen 181, 189, 274, 337. sodišče : 3.
pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona – priposestvovanje – omejitev priposestvovanja – načelo zaupanja v zemljiško knjigo – varstvo lastninske pravice – zaščita pred vznemirjanjem – ugotovitvena tožba – pravni interes – obstoj pravde - litispendenca – zavrženje tožbe
Ker sta toženca s pravnomočno sodbo v drugi zadevi dokazala, da sta lastnika spornega dela parcele, kjer je tožnik zatrjeval vznemirjanje in torej tožnik ni lastnik tega dela, je bil zahtevek pravilno zavrnjen.
Določilo 76.c člena ZUN, ki se nanaša na prepoved vpisov in sprememb v zemljiški knjigi, ne ločuje posamezne vrste vpisov in torej ta prepoved učinkuje za vse vpise (tudi za predlagano predznambo) in spremembe v zemljiški knjigi pri nepremičninah, kjer je takšna zaznamba.
Če je bilo stanovanje, ki je bilo predmet navedene prodajne pogodbe, izvzeto iz nacionalizacije (posledično tudi ni moglo biti predmet denacionalizacije), tožnica v nobenem primeru ne more biti zainteresirana oseba za uveljavljanje ničnosti kot pravna naslednica denacionalizacijskega upravičenca. Neodpravljivo nesklepčen tožbeni zahtevek se zavrne.
povrnitev škode –vzročna zveza – posebne lastnosti oškodovanca – teorija adekvatne vzročnosti
Zmoten je zaključek sodišča prve stopnje, da vsa škoda izvira iz samega škodnega dogodka. Upoštevati je treba, da škodni dogodek sam po sebi ne predstavlja posebnega dogodka, s katerim se ljudje ne bi srečevali v vsakdanjem življenju (na primer pri vstopanju ali sestopanju iz avtobusa, pri športu, v službi, domačem okolju itd), saj takšne dogodke vsakodnevno doživljamo brez škodnih posledic. Škoda pri tožniku je posledica delovanja dveh časovno prepletenih vzrokov: škodnega dogodka in tožnikove predhodne okvare kolenskega sklepa. Ključna pa je ugotovitev izvedenke, da bi že pri običajni obremenitvi desnega kolena pri tožniku prišlo do enakih škodnih posledic.
zapuščinski postopek - dedovanje denacionaliziranega premoženja - dedovanje novega premoženja
V primeru, ko je zapustnik neposredni denacionalizacijski upravičenec, mora sodišče pri dedovanju upoštevati specialna določila ZDen. Če pa je zapustnik zgolj dedič denacionalizacijskega upravičenca, dediči zapustnika njegovo premoženje dedujejo na podlagi določil 221. člena ZD, torej po režimu, kot je bilo izvedeno ostalo dedovanje zapustnikovega premoženja.
razžalitev dobrega imena in časti – duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti - svoboda govora - svoboda izražanja – duševna integriteta - osebnostne pravice
Svoboda govora izraža temeljno, esencialno potrebo človeka, da se uresničuje v družbi, da ubeseduje svoje misli skozi komunikacijsko sredstvo, da tako vzpostavlja svoj odnos do sveta in do družbe v njem ter tako navsezadnje tudi do samega sebe. Zato, primarno zato je svoboda izražanja tako zelo pomembna. Gre za občutek svobode, za čutenje pravice.
Človek se lahko uresniči le, če mu je zagotovljena njegova duševna integriteta. To pomeni, da mu je dopuščena iskrenost do samega sebe. To je pravica biti sam svoj in pravica do priznanja takšne izvirne, neponarejene podobe. Poleg tega človek potrebuje svoj mir, svoj svet zasebnosti, intime. To je svet, kjer lahko zaupa, da bo ostal skrit oziroma da bo o tem koliko bo ostal skrit, odločal sam. Brez takšnega pristana (zaslombe) osebnosti ni duševne integritete (35. člen ustave).
začasna odredba v sporih iz razmerja med starši in otroki - začasna odredba o preživljanju otrok – nujno preživljanje – regulacijska začasna odredba – izjemen ukrep
Tudi v postopkih v družinskih razmerjih morajo začasne odredbe ostati omejene zgolj na nujne primere, tiste, ko sodišče ugotovi, da bi brez izdaje začasne odredbe otroku nastala nepopravljiva ali nesorazmerno težko popravljiva škoda.
Če med strankama, ki se pogajata za sklenitev (prodajne) pogodbe, razen predmeta in cene ni soglasja glede ostalih pogodbenih sestavin, pogodba še ni sklenjena.
Določbe o zaslišanju prič se pri zaslišanju strank ne uporabljajo neposredno, saj je treba upoštevati položaj strank v postopku. Ker stranki kot glavnemu procesnemu subjektu ni mogoče odreči pravice, da je prisotna na naroku (v nasprotnem primeru bi ji bila namreč kršena pravica do izjave), določba 1. odst. 238. čl. ZPP o ločenem zasliševanju ne pride v poštev.
Vsi tisti, ki jih je moč ob upoštevanju konkretnih okoliščin primera opredeliti kot „rejce“, to je imetnike psa, so pasivno legitimirani v pravdi za povrnitev škode, ki jo povzroči pes.
stvarna služnost vožnje in hoje – tožba na opustitev služnosti obračanja - nastanek služnosti prostega dostopa vožnje – služnostna pogodba za uporabo dvorišča – jasna pogodbena določila
Pogodbeno določilo ni sporno in je le zaveza novega lastnika na podlagi posamezne pogodbe, da bo z novim lastnikom po drugi pogodbi sklenil služnostno pogodbo za uporabo dvorišča zaradi dostopa do javne ceste.
Ne da bi se zmanjševal pomen tožničinega prikrajšanja, pa je vseeno treba poudariti, da je šlo le za nihajno poškodbo vratu ter za udarnino prsnega koša in obeh kolen. Zdravljenje je bilo ambulantno. Ni dvoma, da je trpela bolečine tako, kot je ugotovilo sodišče prve stopnje in da jo je spremljalo tudi nekaj nevšečnosti (pregledi, fizioterapija, rentgensko slikanje). Vendar pa ni šlo za hujšo poškodbo.
Toženec je z izpodbijanima odločbama pravilno zavrgel zahtevo tožnice za priznanje pravice do invalidske pokojnine iz naslova zavarovalne dobe, ki je bila že upoštevana pri njeni upokojitvi v Republiki Srbiji, saj je bilo o tem že pravnomočno odločeno, dejansko stanje in pravna podlaga zadeve, na katero je tožnica opirala svojo zahtevo, pa se nista spremenila.
Obrazložitev prvostopenjske sodbe mora biti takšna, da je omogočeno strankama in višjemu sodišču le na njeni podlagi ugotoviti razloge, zaradi katerih je sodišče sprejelo odločitev, ki jo vsebuje izrek sodbe.
uporaba nepremičnine - nadomestilo za izgubo koristi z uporabo nepremičnine – ravnanje denacionalizacijskega zavezanca – tek zamudnih obresti od nadomestila
Zahtevek po 2. odst. 72. člena Zden predstavlja nadomestilo za izgubo koristi, ki bi jo upravičenci lahko dosegli, če bi nepremičnino sami uporabljali, pa je zaradi zakonske ureditve še niso mogli. Pri tem ne gre za odškodninski zahtevek v klasičnem pomenu, zato nedopustnost ravnanja denacionalizacijskega zavezanca ni pogoj za ugoditev zahtevku.
ZOR člen 371. OZ člen 12, 31, 190, 346. ZTLR člen 21, 22, 23, 24, 25.
pridobitev lastninske pravice na podlagi skupne gradnje - neupravičena pridobitev - zastaranje terjatve - začetek teka zastaranja
Dokler sta tožnika hišo, ki so jo pravdne stranke skupaj zgradile, lahko uporabljala, še nista mogla biti prikrajšana zaradi svojih vlaganj v hišo in zemljišče, na katerih sta po njunih trditvah pridobila lastninsko pravico na originaren način. Ko pa jima je toženec to preprečil in - morebiti brez njune vednosti – nato prodal nepremičnino ter sam zadržal kupnino, pa je šele mogoče obravnavati nastalo dejansko situacijo kot razmerje neupravičene obogatitve na eni strani ter neupravičenega prikrajšanja na drugi strani. Šele z izpolnitvijo znakov neupravičene pridobitve je nastopil trenutek, ko sta tožnika lahko uveljavljala obogatitveni zahtevek.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0056856
OZ člen 70, 73, 75, 299, 299/1, 381, 921, 925, 928. ZPP člen 443, 443/1, 458, 458/1, 458/4. Splošni pogoji zavarovanja avtomobilske odgovornosti AO-04 člen 15.
zastopanje – učinki zastopanja – pogodba, ki jo sklene neupravičena oseba – pooblastilo za zastopanje – posebna oblika pooblastila – zavarovalna pogodba – sklenitev pogodbe po pooblaščencu - sklenitev pogodbe v imenu drugega brez pooblastila
Pogodba je sklenjena po pooblaščencu tudi v primeru, da pooblastilo ni bilo dano vnaprej, zastopani pa je kasneje pravni posel odobril. Takšna pogodba zavezuje zastopanega in drugo pogodbeno stranko.
Ker določbe 925. člena OZ, ki določa, kdaj je zavarovalna pogodba sklenjena, ni mogoče razumeti kot določbe, ki predpisuje obličnost zavarovalne pogodbe, pisnost pooblastila oz. odobritve za veljavnost pravnega posla ni potrebna.
objektivna odgovornost železnic – železniška nesreča – železniški promet – nevarna dejavnost – oprostitev odgovornosti – neupravičeno zadrževanje na peronu – povrnitev nepremoženjske škode –osebe, ki imajo v primeru smrti ali težke invalidnosti pravico do denarne odškodnine
Ni dvoma, da železniški promet predstavlja nevarno dejavnost in je zaradi značilnosti železniškega prometa (zlasti vožnje po tirih in velike mase železniške kompozicije) presoja prepričljivosti škodnega dogodka v železniškem prometu podvržena najstrožjemu pravilu, kar pa ne pomeni, da je v vseh situacijah, nujna (avtomatična) posledica objektivna odgovornost železnice. V konkretnem primeru je neposredni vzrok škode res povoženje z vlakom, vendar ne zato, ker pomeni železniški promet nevarno dejavnost, pač pa zato, ker je oškodovanec sedel na železniškem peronu, na mestu, kjer je bilo označeno, da tega ne bi smel.
Tožnik kot očim oškodovanca nima pravice do povračila nepremoženjske škode v primeru smrti pastorka, saj ne sodi v krog upravičencev iz prvega odstavka člena 180 OZ
Določbe ZNP in ZPP, ki se glede na določilo člena 37 ZNP smiselno uporabljajo v nepravdnih postopkih, ne določajo sprejema in izdaje posebnega sklepa, s katerim bi sodišče odločalo o vprašanjih procesnega vodstva, ko po predhodnem preizkusu ugotovi upravičenost predlagatelja za vložitev predloga za uvedbo nepravdnega postopka. Zato zoper tak sklep, ki je po vsebini sklep procesnega vodstva, ni pritožbe.