izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - izostanek z dela - bolniški stalež - socialni spor - pravnomočna sodba
Ob upoštevanju pravnomočne sodbe, izdane v socialnem sporu, s katero je bil tožniku za nazaj priznan bolniški stalež, je pravilen zaključek, da tožnik v spornem obdobju z dela ni izostal neupravičeno, tako da ni kršil obveznosti iz delovnega razmerja, da bi bil podan razlog po 2. al. prvega odst. 111. čl. ZDR za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
ZP-1 v določbah 129.a člena omogoča izjemo od načela, da mora biti obdolženec pred izdajo sodbe zaslišan. Res je, da je v šestem odstavku citiranega člena določeno, da mora ugovor (kot obvezno vsebino) vsebovati le navedbo sodbe, izdane v skrajšanem postopku in podpis pritožnika, vendar pa glede na določbo sedmega odstavka citiranega člena iz katere je razvidno, da obdolženec lahko ugovoru priloži pisni zagovor ali zahteva, da ga sodišče zasliši, ni dvoma, da mora pritožnik izrecno zahtevati, da ga sodišče zasliši. Glede na to, da je obdolženi v ugovoru zoper takšno sodbo zgolj predlagal, da jo sodišče razveljavi in nadaljuje redni sodni postopek, ni pa podal ne pisnega zagovora niti zahteval, da ga sodišče zasliši, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je odločilo brez obdolženčevega zaslišanja ter po preizkusu sodbe glede kršitev, na katere je treba paziti po uradni dolžnosti, obdolženčev ugovor kot neutemeljen zavrnilo.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0056801
SZ-1člen 98, 111, 112, 112/2. OZ člen 101, 119.
najemna pogodba za določen čas – nezakonita uporaba stanovanja – izselitev iz stanovanja – povrnitev vlaganj – sporazum o vlaganjih – povrnitev vlaganj pod pogojem – oderuško določilo
Zakon določa, da lastnik ne more zahtevati izselitve najemnika, preden mu ne povrne lastnih vlaganj, le v zvezi z odpovedjo najemne pogodbe, za kar pa v obravnavanem primeru ne gre. Toženca bivata v nepremičnini brez ustreznega pravnega naslova. Sodišču prve stopnje se z vprašanjem vlaganj v stanovanje ne bi bilo treba ukvarjati.
ustavitev postopka – fikcija umika tožbe – izostanek z naroka
Ker tožnik na prvi narok za glavno obravnavo kljub izkazanemu vabilu ni pristopil, je odločitev sodišča prve stopnje, da se umik tožbe vzame na znanje in da se postopek ustavi, pravilna.
zaznamba izvršbe - opustitev navedbe katastrske občine za nepremičnino v sklepu o izvršbi – odprava pomanjkljivosti – načelo formalnosti - načelo pravnega prednika – vpis proti imetniku pravice
Ko je zemljiškoknjižno sodišče upničino napako odpravilo, tako da je v nasprotju z izdanim sklepom o izvršbi v izpodbijanem sklepu navedlo pravi dolžničin drugi priimek, je kršilo ne samo načelo formalnosti postopka, na katerega se sklicuje pritožba, ampak tudi načelo pravnega prednika.
OZ člen 6, 6/1, 122, 610, 610/1, 610/2, 611, 611/2. SPZ člen 49.
najemno razmerje – prodaja nepremičnine dane v najem – nov zakupodajalec – sklenitev prodajne pogodbe – pridobitev lastninske pravice na predmetu danem v najem– vknjižba v zemljiško knjigo – prenos najemne pogodbe – obvestilo o odtujitvi v zakup dane stvari
Za zakupnika je posel, ki je podlaga za prenos lastninske pravice, posel, sklenjen med tretjimi osebami, zato je njegov položaj podoben položaju dolžnika pri odstopu terjatve. Šele z obvestilom (naznanitvijo) prenosa lastninske pravice postane zakupniku znana sprememba druge pogodbene stranke. Po prejetem obvestilu mora najemnik svojo obveznost plačila najemnine plačati samo pravemu zakupodajalcu. Ko je najemnik enkrat obveščen o odtujitvi stvari, ki jo ima v zakupu, se mora na obvestilo zanesti in ga spoštovati ter od tega trenutka dalje plačevati najemnino novemu zakupodajalcu.
zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve - predlog za izbris - veljavnost začasne odredbe
Iz sklepa o začasni odredbi ni razvidno, da bi ob predložitvi tega za vpis po uradni dolžnosti začasna odredba ne bila več veljavna. Četudi je veljavnost začasne odredbe časovno omejena, prenehanje začasne odredbe ni nastopilo avtomatično z iztekom časa za katerega je bila izdana, temveč mora sodišče, ki je začasno odredbo izdalo, (na predlog dolžnika ali po uradni dolžnosti), po poteku časa, za katerega je bila izdana, ustaviti postopek in razveljaviti opravljena dejanja.
stranska sankcija odvzema predmetov - odvzem vozila tretjemu - pogoji za izrek stranske sankcije
V skladu z določbo drugega odstavka 25. čl. ZP-1 se smejo vzeti predmeti, ki so bili uporabljeni za prekršek, tudi, če niso storilčeva last, s tem, da morajo biti za odvzem izpolnjeni še dodatni razlogi, to je, če to terjajo splošna varnost, varovanje življenja in zdravja ljudi, varstvo okolja in ohranjanje narave, gospodarska razmerja ali razlogi morale, kot tudi v drugih primerih, ki jih določa zakon. Kot je razvidno iz obrazložitve izpodbijane sodbe, je razlog za izrek stranske sankcije odvzema predmeta – vozila varovanje življenja in zdravja ljudi, saj je bil obdolženi že večkrat kaznovan zaradi hujših prekrškov, kot so: vožnja pod vplivom alkohola, prekoračitve hitrosti in vožnja brez veljavnega vozniškega dovoljenja (iz izpisa EKT je razvidnih 21 sodb zaradi tovrstnih prekrškov). Glede na to, da obdolženi prekrške ponavlja, pri čemer, kot ugotavlja sodišče prve stopnje, ob storitvah prekrškov uporablja vozila, ki niso njegova last, je tako pravilna presoja, da je odvzem vozila utemeljen.
postopek o prekršku - hitrost vožnje - uporaba materialnega prava
ZVCP-1 v četrtem odstavku 32. čl. določa, da je na cestah, rezerviranih za motorna vozila, največja dovoljena hitrost za vozila omejena na 100 km/h. Res je sicer, da peti odstavek navedenega člena določa, da je, ne glede na določbe četrtega odstavka navedenega člena na cesti, rezervirani za motorna vozila, na kateri sta poleg izpolnjenih predpisanih pogojev smerni vozišči med seboj fizično ločeni in imata najmanj po dva prometna pasova in odstavni pas ali odstavne niše in je zavarovana proti prehajanju divjadi, največja dovoljena hitrost za vozila omejena na 110 km/h, vendar je v nadaljevanju tega odstavka določba, da mora biti ta omejitev označena s predpisanim prometnim znakom. Ker dodatnega prometnega znaka, ki bi dovoljeval hitrost do 110 km ni, zgolj na podlagi opremljenosti ceste, zaključek, ki ga obdolženi ponuja, ni sprejemljiv.
invalid III. kategorije - pravica do dela s krajšim delovnim časom - delna invalidska pokojnina - pogoji za pridobitev pravice - začetek izplačevanja
Ker tožnik, poleg pravice do dela s krajšim delovnim časom od polnega, izpolnjuje tudi pogoje za priznanje pravice do delne invalidske pokojnine, je odločitev sodišča prve stopnje o priznanju te pravice pravilna. Tožena stranka bo na podlagi te odločitve v posebnem postopku ugotovila, kdaj je tožnik pričel delati s krajšim delovnim časom od polnega, odmerila delno invalidsko pokojnino in odločila o pričetku izplačevanja in višini delne invalidske pokojnine.
ZPP člen 141, 142, 394, 394-2, 396, 396/1, 396/1-2. ZIZ člen 42, 42/3.
obnova postopka - obnovitiveni razlog - nepravilna vročitev odločbe - stanovanje in prebivališče - razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti - obvestitev o spremembi prebivališča
Če bi tožena stranka izkazala, da se je z navedenega naslova preselila, preden ji je bila vročena tožba z uporabo instituta fikcije vročitve, bi bila obnova postopka dovoljena iz razloga po 2. tč. 394. čl. ZPP. Ni pa mogoče obnoviti postopka takrat, kadar stranka trdi, da je bila vročitev sodbe opravljena nepravilno in da torej sodba ni postala pravnomočna in izvršljiva. Za tak primer je predvidena razveljavitev potrdila o izvršljivosti in pravnomočnosti.Opustitev spremembe formalnega prebivališča v centralnem registru prebivalstva ima posledice zgolj na upravnem področju, ne pa tudi na civilnopravnem. Takšnih posledic ne more imeti niti opustitev obvestitve pošte o spremenjenem prebivališču.
postopek o prekršku - bistvena kršitev določb postopka - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Očitek o bistveni kršitvi določb postopka, ki naj bi jo sodišče prve stopnje zagrešilo, ker ga ni pozvalo da odpravi pomanjkljivosti, ni utemeljen. Tako bi moralo ravnati sodišče le, če bi bila vloga nerazumljiva in ne bi obsegala vsega, kar je treba, da bi jo sodišče lahko obravnavalo. Pritožnikova zahteva za sodno varstvo obsega vse, kar je potrebno, da jo sodišče lahko obravnava (61. čl. v zvezi s 153. čl. ZP-1). Ker pa ne vsebuje konkretnih navedb glede dejanskega stanja prekrškov, jo je sodišče prve stopnje lahko preizkusilo le v okviru preizkusa, ki ga mora opraviti po uradni dolžnosti (62.a čl. ZP-1). Ker je ob preizkusu ugotovilo, da ni podana nobena izmed kršitev iz 62. čl. ZP-1 (niso bile kršene materialne določbe zakona) niti ni podana nobena od kršitev, na katere sodišče pazi po uradni dolžnosti (62.a čl. ZP-1), je okrajno sodišče kot instanca prekrškovnemu organu pravilno razsodilo, da storilčeva zahteva za sodno varstvo ni utemeljena.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija - razlog za sklenitev - uvajanje novih programov
Tožbeni zahtevek za ugotovitev, da se pogodba o zaposlitvi za določen čas šteje za pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas, ni utemeljen, saj je tožena stranka dokazala utemeljen razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas. Delo, ki ga je opravljala tožnica, je bilo potrebno zaradi širitve kapacitet, za takšno širitev je bilo treba instalirati nove proizvodne linije z vsemi stroji in napravami, na teh novih linijah oz. strojih pa pripraviti in vpeljati nove proizvode in tehnologije za izdelavo izdelkov za nove tipe vozil, ki jih je tožena stranka postopno vpeljevala v spornem obdobju.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSK0004460
ZVCP-1 člen 132, 132/1, 132/5, 132/13. ZPol člen 3, 3/1. ZP-1-UPB3 člen 22, 202a, 202a/5.
postopek o prekršku - psihofizično stanje udeležencev cestnega prometa - preizkus alkoholiziranosti - prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja - zaslišanje obdolženca - odredba policista za preverjanje psihofizičnega stanja
Ker je bil podan sum vožnje pod vplivom alkohola, so bili policisti dolžni in upravičeni odrediti preizkus alkoholiziranosti, ko so obdolženca s patruljnim vozilom dohiteli, ko je parkiral pred hišo v P. št. 31 in zapuščal vozilo. Da je bil razlog za odreditev preizkusa alkoholiziranosti z alkotestom utemeljen, kaže tudi zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti z alkotestom, iz katerega je razvidno, da je elektronski alkotest pokazal rezultat 0,92 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka, čeprav se obdolženec z rezultatom preizkusa ni strinjal in ni hotel podpisati zapisnika. Glede na takšno ravnanje obdolženca je bila odreditev strokovnega pregleda, s katerim bi se preverilo, ali je obdolženi vozil pod vplivom alkohola, zakonita.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog - rok za podajo odpovedi - kriteriji za izbiro
Tožena stranka je pri podaji redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga spoštovala rok za podajo odpovedi, saj je tožnici pogodbo odpovedala v šestih mesecih od nastanka utemeljenega razloga, ki je nastal, ko je tožena stranka dokončno uredila medsebojna razmerja z družbo, na katero je prenesla opravljanje dela, ki ga je pred odpovedjo opravljala tožnica.