Drži, da sta razliki med izrekom izpodbijane sodbe in obtožnico podani, vendar to še ne pomeni, da gre za zatrjevani bistveni kršitvi določb kazenskega postopka. Pritožbeno sodišče namreč ocenjuje, da gre za očitni pisni pomoti, ki se ne nanašata na kako odločilno dejstvo. V zvezi z navedenim zapisom v izreku izpodbijane sodbe „zaradi delne izpolnitve obveznosti“ pa je potrebno še dodati, da se ta del zapisa nanaša na zakonsko besedilo kaznivega dejanja oziroma tako imenovani abstraktni del opisa dejanja, ki pa ni bistvena sestavina izreka sodbe.
Razlika med kaznivim dejanjem goljufije in kaznivim dejanjem poslovne goljufije je v tem, da je kaznivo dejanje poslovne goljufije možno storiti le pri opravljanju gospodarske dejavnosti ter da pri tem kaznivem dejanju ni potrebno, da bi storilec zasledoval goljufivi namen že od vsega začetka, torej od sklenitve posla, temveč je izvršitev dejanja možna tudi med njegovim izvajanjem.
Narava pravnih poslov in odnosov storilcem, vsaj v pretežnem številu primerov, ne nalaga dolžnosti, da bi pogodbene partnerje obveščali o finančnem in bilančnem stanju svoje gospodarske družbe oziroma podjetja, razen če posamezni gospodarski partner tega izrecno ne zahteva. Zapeljati v zmoto pri kaznivem dejanju poslovne goljufije torej lahko pomeni že samo dejstvo, da je storilec z načinom sklenitve pogodbe zagotavljal, da je posel zanesljiv, čeprav v resnici ni bil.
Na strani dolžnice ni prišlo do spremembe identitete pravne osebe, temveč zgolj do spremembe firme. Pravni subjekt, na katerega je v zemljiški knjigi vpisana lastninska pravica na spornih nepremičninah je tako identičen pravnemu subjektu, glede katerega je predlagana izdaja začasne odredbe (dolžnici).
Matična številka pravnega subjekta kot enolična identifikacijska številka pravne osebe namreč predstavlja ključni razlikovalni element med različnimi pravnimi subjekti, saj ostaja nespremenjena vse od vpisa pravnega subjekta v poslovni register, do njegovega izbrisa (primerjaj 46. člen Zakona o sodnem registru – ZSR), prav to številko pa kot povezovalni znak v zvezi s povzemanjem podatkov iz poslovnega registra v zemljiško knjigo določa tudi ZZK-1 (116. člen ZZK-1).
Evropska konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6. KZ člen 25, 27, 42, 42/1, 42/1-2, 43, 43/1, 43/1-2, 47, 47/2, 47/2-2, 49, 96, 96/1, 126, 126/15, 196/1, 196/2, 252, 252/1, 252/2, 252/3, 252/4. URS člen 2, 28, 28/1. ZKP člen 18, 18/1, 20, 39, 39/1, 39/1-4, 41, 41/2, 92, 92/2, 92/2-7, 92/4, 95, 95/4, 97, 97/1, 150, 152, 155, 155/3, 155/4, 269, 269/1, 269/1-2, 307, 307/3, 340, 340/4, 357, 357/1, 357/1-4, 369/4, 370, 370/1, 370/1-3,371, 371/1, 371/1-8, 371/1-11, 371/2, 372, 372/1, 372/1-1, 372/1-4, 384, 498, 498/1. ZOro-1 člen 10, 81, 81/1, 81/1-4. ZPol člen 3. ZPPPD člen 2. Uredba o razvrstitvi prepovedanih drog, ki ne zahtevajo posebnega razmerja psihotropnih substanc.
neupravičen promet z mamili - nedovoljen promet z orožjem - omilitev kazni - posebne olajševalne okoliščine - časovna odmaknjenost - nekaznovanost - udeležba - sostorilstvo - pomoč - kurir - funkcionalna enakovrednost dejanj - načelo zakonitosti - ločljivost različnih kaznivih dejanj - obteževalne okoliščine - viktimizacija - obseg dejanja - škodljive posledice - odvzem predmetov - posredni dokaz - strokovno mnenje CKTP kot dokaz - nedovoljen dokaz - sojenje v nenavzočnosti - hudodelska združba - jasnost in določnost izreka
Materialni razlogi iz 2. točke 42. člena KZ za omilitev kazni morajo biti po kvaliteti in stopnji primerljivi s formalnimi razlogi iz 1. točke tega člena. Ker so ti redki, je zadržanost pri uporabi 2. točke 42. člena KZ pričakovana. Vpliv časovne odmaknjenosti na težo kaznivega dejanja je upravičen le, če so bile škodljive posledice odpravljene ali ko so izzvenele.
plačilo sodne takse za pritožbo - procesna predpostavka
Ob takem stanju zadeve, ko taksa ni bila plačana, niti v roku, določenem v nalogu, niti v 15-ih dneh po pravnomočnosti sklepa o zavrženju predloga za dovolitev obročnega plačila sodne takse, je sklep sodišča prve stopnje, da se pritožba šteje za umaknjeno pravilen, saj ima podlago v 105.a čl. ZPP.
Po 99. členu SPZ v primeru, če kdo tretji protipravno vznemirja lastnika kako drugače ne pa z odvzemom stvari, lahko lastnik zahteva s tožbo da vznemirjanje preneha in se prepove nadaljnje vznemirjanje, vznemirjanje mora biti namreč protipravno, biti torej tako, ko tretji ne izkaže nobene pravice do vznemirjanja. Gre za obrambo tožene stranke, ugovor, ni potrebna nasprotna tožba.
veljavnost podpogodbe - odložni pogoj - kupoprodaja kmetijskega zemljišča - postopek prodaje - sprememba namembnosti - spremenjene okoliščine
Lokacijska informacija, na katero sta pravdni stranki čakali in do pridobitve katere je bil odložen podpis pogodb, je potrdila, da je bila sprememba namembnosti zemljišča dejansko izpeljana in je pravdnima strankama omogočila podpis glavne pogodbe, kot sta se to s predpogodbo pod odložnim pogojem zavezala
Ko sodišče ne more vročiti stranki sodnega pisanja na naslov, prijavljen v skladu z zakonom, bo moralo zahtevati sprožitev postopka ugotavljanja dejanskega stalnega prebivališča (to je sodišče prve stopnje storilo); če bo v tem postopku ugotovljeno dejansko prebivališče stranke, ji bo sodišče sodno pisanje vročilo na ta naslov, če pa stranke ne bo mogoče najti in bo zato izbrisana iz sodnega registra prebivalstva, ji bo na predlog nasprotne stranke postavilo začasnega zastopnika.
Tožniku ni uspelo dokazati, da je s tožencem sklenil posojilno pogodbo in mu določen znesek tudi izročil. Ob pomanjkanju listinskega dokaza o posojilni pogodbi, bi morali biti ostali dokazi povsem prepričljivi.
Ločitvena pravica pomeni privilegirano poplačilo upnika na določeni stvari v višini, ki jo upnik pridobi s prodajo, neplačani ostanek terjatve pa se poplačuje pod pogoji prisilne poravnave.
Zastavni upnik se lahko, tako kot vsi drugi upniki, poplača tudi iz drugega dolžnikovega premoženja. Vendar pa v takem primeru nima prednostne pravice in je njegov položaj enak položaju drugih dolžnikovih upnikov.
Potrjena prisilna poravnava nima pravnega učinka za terjatev ločitvenega upnika, ki se poplača iz vrednosti stvari, na kateri ima upnik pravico do ločenega poplačila. Odločilna okoliščina je torej višina zneska, ki je dosežena ob prodaji premoženja, na katerem ima upnik ločitveno pravico.
OZ člen 283, 283/1, 482, 482/1, 484. ZVPot člen 1, 1/3, 18, 18/4, 20, 21.
garancija za brezhibno delovanje stvari – garancijski rok - nadomestitev izdelka – odškodninski zahtevek – protivrednost nove stvari - nadomestna izpolnitev
Določbe 4. poglavja ZVPot (garancija za brezhibno delovanje stvari) so kogentne narave, saj pravic, ki po tem zakonu pripadajo potrošniku kot tudi drugim osebam, torej tudi fizičnim osebam, ki opravljajo pridobitno dejavnost na trgu, s pogodbo ni mogoče omejiti ali izključiti.
Kupec ima pravico zahtevati brezplačno nadomestitev okvarjenega izdelka z enakim novim in brezhibnim izdelkom. Vendar pa v primeru, da prodajalec te obveznosti ne izpolni, kupec nima pravice do odškodninskega zahtevka v protivrednosti enake nove brezhibne stvari. Zaradi okvare stvari v garancijskem roku ima kupec zgolj zahtevke iz naslova garancije, saj posebna pravila o garanciji tudi glede zahtevkov izključujejo uporabo splošnih pravil o poslovni odškodninski odgovornosti. Nadomestna izpolnitev pa je, po določbah OZ, mogoča zgolj v primeru sporazuma upnika in dolžnika.
zaznamba izvršbe – nepravnomočnost sklepa o izvršbi – terjatev, izražena v SIT – terjatev, izražena v tolarjih
Ker vprašanja obstoja dolga in pravnomočnosti sklepa o izvršbi ne predstavljajo podlage opravljenih vpisov, so pritožbene trditve, ki se nanašajo na izvršilni in ne zemljiškoknjižni postopek, povsem nepomembne, saj na pravilnosti izpodbijanih vpisov prav v ničemer ne vplivajo; predmet zemljiškoknjižnega postopka sta izvršena vpisa na podlagi izdanega sklepa o izvršbi, ne glede na (ne)obstoj terjatve.
objava popravka – pogoji za objavo popravka - prizadetost pravice ali interesov
Eden od pogojev za objavo popravka je tudi prizadetost pravice ali interesov vlagatelja zahteve z obvestilom. Zgolj s pavšalno navedbo, da je bilo s člankom poseženo v ugled in dobro ime tožnice, pa ni pojasnjeno, ali je dejansko bila prizadeta njena pravica ali interes.
Posledica določitve določenega dejstva za odložni pogoj je, da opisani učinek pogodbe ne nastopi takrat, ko so izpolnjene (splošne in posebne) zakonske predpostavke za sklenitev pogodbe, temveč šele, ko in če to dejstvo nastopi oziroma nastane.
zadržanje na oddelku pod posebnim nadzorom – rok – prisilna hospitalizacija
Pri pridržani osebi so bile ugotovljene motnje, ki zmanjšujejo njeno kritičnost tudi pri vsakdanjih opravilih oziroma je bila ugotovljena pri pacientki kognitivna motnja v posledici njene duševne bolezni, pri njej je spremenjena presoja in ni sposobna predvideti vseh posledic. Ravno zaradi te motnje je v konkretnem primeru prišlo do ogrožanja same pacientke in tudi njene okolice.
V primeru, ko je rok določen do nekega datuma, je navedeni datum v sam rok vključen.
sodne takse za pritožbo zoper sklep o umiku pritožbe – umik pritožbe
Del ZST je Taksna tarifa, v kateri so pod točko 3. Pravna sredstva navedena tista pravna sredstva zoper posamezne odločbe sodišča prve stopnje, za katere je predpisano plačilo sodne takse. Vendar pa v Taksni tarifi ni predpisano plačilo sodne takse za pritožbo zoper sklep, da se šteje pritožba za umaknjeno. Po presoji pritožbenega sodišča tudi ne gre za pravno praznino, ki bi jo sodišče zapolnilo z analogijo. Gre namreč za pritožbo zoper sklep, ki ga je sodišče izdalo prav zato, ker stranka ni plačala sodne takse za pritožbo zoper neko drugo odločbo.
Tudi po določbah ZPP pred novelo ZPP-D je veljal princip substanciranega prerekanja.
Velja, da mora biti obveznost izpolnjena upniku, lahko pa tudi osebi, ki jo določi sam upnik. V takem primeru izpolnitev tretji osebi, ki jo določi sam upnik, dejansko predstavlja izpolnitev upniku.
V konkretni zadevi torej sodišču prve stopnje ni mogoče očitati kršitve določb drugega odstavka 362. člena ZPP v zvezi s členom 15 ZIZ. Drugostopenjsko sodišče v napotkih svojega sklepa opr. št. I Ip ... z dne 14.05.2009, prvostopenjskemu sodišču ni naložilo nove oprave razdelitvenega naroka.
Terjatve prednostnih upnikov iz 3. točke prvega odstavka 197. člena ZIZ, se namreč lahko poplačajo iz kupnine le, če so bile priglašene najkasneje na razdelitvenem naroku in če so dokazane z izvršilnim naslovom (drugi odstavek člena 197 ZIZ).
postopek o prekršku - napoved pritožbe - pravni pouk - vročanje pooblaščencu za vročitve - razveljavitev klavzule o pravnomočnosti
Ni se sicer moč strinjati s stališčem zagovornice, da bi tudi v primeru, ko je pošiljka vročena pooblaščeni osebi za sprejem sodnih pisanj moral vročevalec pred tem pustiti naslovniku pošiljke pisno sporočilo, naj bo določenega dne v določeni uri v svojem stanovanju ali na svojem delovnem mestu, da pisanje sprejme, vendar višje sodišče ob pregledu zadeve ugotavlja, da v obravnavani zadevi vročitev pooblaščencu za vročitve ni bila opravljena v skladu z določbami ZUP. Vročilnica, na podlagi katere sodišče prve stopnje v razlogih sklepa navaja, da je bila pošiljka vročena obdolžencu osebno, že na prvi pogled kaže, da pošiljka ni bila vročena obdolžencu osebno. Iz vročilnice je namreč razvidno, da je pismo prevzela oseba, katere podpis je nečitljiv, v nadaljevanju pa je navedeno, da pooblaščenec I. N. izjavlja, da ga je M. R. pooblastila za prevzem navedenega pisma, ne da bi bila izjava podpisana, pri čemer je tudi jasno, da je glede na naslovnika pošiljke takšno pooblastilo tudi povsem nelogično, saj bi bila pooblaščenec za prejem pisma lahko kvečjemu oseba z imenom in priimkom M. R. in ne obratno, prav tako je neizpolnjen del vročilnice, kamor bi moral vročevalec zapisati podatke o ugotovljeni istovetnosti pooblaščenca. Takšne vročilnice ni mogoče šteti kot dokaz o pravilno opravljeni vročitvi pošiljke in s tem tudi ne kot dokaz o začetku teka roka za napoved pritožbe. Sodba pravnega pouka glede roka za napoved pritožbe nima, da bi bil obdolženec o roku za napoved pritožbe ob pošiljanju prepisa sodbe kako drugače obveščen pa iz podatkov v spisu ni razvidno (pa bi moralo biti). Glede na navedeno je treba šteti napoved pritožbe, ki jo je zagovornica obdolženca vložila dne 4. septembra 2009 za pravočasno in bo sodišče prve stopnje v tej zadevi moralo nadaljevati s postopkom-izdelati sodbo z obrazložitvijo in jo z ustreznim pravnim poukom (140. čl. ZP-1) vročiti obdolžencu, zagovornici in predlagatelju.