ZDR člen 110, 110/2, 112, 112/1-3, 112/1-4, 112/2, 134.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca – odpravnina – odškodnina za čas odpovednega roka – rok za podajo odpovedi – opomin na izpolnjevanje obveznosti
Na zakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavca ne vpliva, da tožnica s podajo odpovedi ni počakala osem dni na odgovor tožene stranke, po tem ko jo je opomnila na izpolnjevanje obveznosti. Četudi bi tožena stranka v vmesnem času plačala nepravočasno izplačane plače, to ne bi pomenilo, da razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca ne bi bil podan.
pripoznava tožbenega zahtevka – sodba na podlagi pripoznave – zamudna sodba
Izjava o pripoznavi mora biti jasna, nedvoumna in se mora nanašati neposredno na tožbeni zahtevek. Odgovor na tožbo, kot ga je oblikovala tožena stranka in v katerem je navedla, da so razveljavili odpoved pogodbe o zaposlitvi tožniku, ki je še vedno zaposlen pri njih, da je koristil letni dopust v času odpovednega roka in da delovno razmerje ni bilo prekinjeno, s prošnjo, da se tožba umakne, nima značilnosti pripoznave toženega zahtevka. Sodišče prve stopnje utemeljeno ni izdalo sodbe na podlagi pripoznave, ampak je ob odsotnosti tožene stranke s poravnalnega oziroma prvega naroka za glavno obravnavo ob izpolnjenih pogojih iz 318. čl. ZPP izdalo zamudno sodbo.
ZDSS- 1 člen 5. ZDR člen 204 204/3. ZDR/90 člen 105. ZTPDR člen 80, 83. UZITUL člen 14.
vojak – obstoj delovnega razmerja – odškodnina – prestop iz JLA v TO – pasivna legitimacija – stvarna pristojnost
Ker tožnik v zakonsko določenem roku ni prestopil iz JLA v Teritorialno obrambo RS in ker se tako nikoli ni zaposlil v Teritorialni obrambi RS oziroma v Slovenski vojski, tožena stranka (RS) ni pasivno legitimirana v sporu, v katerem tožnik uveljavlja primarni tožbeni zahtevek za priznanje in vpis delovne dobe ter za obračun in izplačilo denarnih prejemkov iz delovnega razmerja.
Tožnik je s podrednim tožbenim zahtevkom zahteval plačilo odškodnine za škodo, ki naj bi jo utrpel zaradi protipravnega ravnanja tožene stranke v zvezi z odpovedjo bivanja in izgonom iz države. Ker v tem delu ne gre za spor med delavcem in delodajalcem, ni podana stvarna pristojnost delovnega sodišča, ampak sodišča splošne pristojnosti.
stroški postopka – zahteva za odpravo kršitve – tožba
Tožnik je zoper aneks k pogodbi o zaposlitvi vložil zahtevo po 24. čl. ZJU, o kateri tožena stranka v zakonsko določenem osemdnevnem roku ni odločila, tako da je zaradi zavarovanja svojih pravic moral v tridesetih dneh od poteka roka za izdajo sklepa komisije za pritožbe, vložiti tožbo. Ker njegov pooblaščenec odločbe komisije za pritožbe ni prejel pred vložitvijo tožbe, je bila tožba potrebna in je tožnik upravičen do z njo povezanih pravnih stroškov.
Iz izreka izvršilnega naslova je razvidno, da je bilo dolžnici pod grožnjo izreka denarne kazni v bodoče prepovedano vsako tako ali podobno motenje posesti skrajno desnega dela garaže, zlasti pa vsakršno spreminjanje kode, s katero se odpirajo drsna vrata pred njo, ali ključavnice na teh vratih, zato je pravilen sklep sodišča prve stopnje, da je parkiranje osebnega vozila pred vhodom v skrajni desni del garaže upnikov povsem nov način motilnega dejanja in se to dejanje bistveno razlikuje od načina prejšnjega motenja.
ZOR člen 25, 25/2, 210, 277, 361, 371, 378, 378/1, 378/1-1, 759. OZ člen 13, 13/2, 13/3, 13/4, 355, 1060. ZPP člen 433, 458, 458/1.
zastaranje - splošni zastaralni rok - prepoved ultra alterum tantum - zakonske zamudne obresti - neupravičena obogatitev - čas, ki je potreben za zastaranje - naročilo - enoletni zastaralni rok - položaj upravnika - upravnik - upravljanje večstanovanjske hiše - terjatve upravnika
Pred uveljavitvijo OZ so v enem letu zastarale tiste terjatve upravnikov, ki so po svoji izvirni vsebini predstavljale terjatev iz 1. tč. 1. odst. 378. čl. ZOR, ob nadaljnjem pogoju, da jih je izvedel sam upravnik in je torej šlo za njegovo lastno terjatev. Sicer je za upravnikove terjatve iz naslova pogodbenih storitev (759. čl. ZOR) ter neupravičene obogatitve (210. čl. ZOR) veljal petletni zastaralni rok (371. čl. ZOR).
motenje posesti – izvrševanje posesti – elementi posesti
Pri posesti gre za takšno razmerje subjekta do stvari, da le-ta stvar rabi, jo uživa ali z njo razpolaga, pri čemer mora biti to razmerje oziroma prostorski odnos do stvari tudi navzven viden na podlagi konkretnih ravnanj posameznika. Prav navedenih okoliščin pa tožnica ni dokazala.
domneva umika tožbe – izostanek z naroka obeh strank
Razpisana je bila glavna obravnava, ki ni bila prva, bi se pa postopek zaradi spremembe sodnice na njej moral začeti znova. Na glavno obravnavo ni pristopila nobena od strank. Procesna situacija utemeljuje fikcijo umika tožbe, ker zaradi neizvedenega dokaznega postopka izdaja sodba na podlagi spisa ni možna.
ZPP člen 11, 262, 262/2, 286, 286/1, 286b. ZPP-D člen 130, 130/1, 130/2, 130/3.
navajanje dejstev in predlaganje dokazov – prekluzija
Pravilo o prekluziji je konkretizacija temeljnega načela hitrosti in ekonomičnosti postopka in prepovedi zlorabe procesnih pravic iz 11. člena ZPP ter ga je treba v skladu s tem načelnim izhodiščem tudi pravno razlagati.
Ker tožnika ob zaključku glavne obravnave nista bila več lastnika sporne nepremičnine, je odločitev o zavrnitvi zahtevka po lastninski tožbi materialnopravno pravilna.
izvršba na podlagi verodostojne listine - Centralni oddelek za izvršbo na podlagi verodostojne listine (COVL) - izključna krajevna pristojnost - izvršba na nepremičnine - dopustna pritožbena novota - obrazložen ugovor - zaslišanje strank - subsidiarno dokazno sredstvo
V zvezi s pritožbenim očitkom, da za odločanje v pravdnem postopku ni pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani, temveč Okrajno sodišče v Mariboru, gre za dopustno pritožbeno novoto. Upnik namreč v predpisanem obrazcu predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine ni imel možnosti navesti, katero pravdno sodišče je izključno krajevno pristojno za odločanje v primeru dolžnikovega obrazloženega ugovora.
Ne drži, da je zaslišanje strank le subsidiarno dokazno sredstvo, saj je to bilo nekoč, zdaj pa velja v našem pravnem sistemu načelo proste presoje dokazov in noben dokaz nima avtomatično večje vrednosti kot drugi. Glede na to, da lahko sodišče po določbi 257. člena ZPP odločilna sporna dejstva ugotovi tudi z zaslišanjem strank, dokaznemu predlogu za zaslišanje dolžnikove zakonite zastopnice ni mogoče že vnaprej oporekati dokazne vrednosti.
bolniški stalež - invalid III. kategorije - delna invalidska pokojnina - pravica do dela s krajšim delovnim časom - začetek izplačevanja
Če je delavec v času od dokončnega priznanja pravice do dela s krajšim delovnim časom pa do trenutka, ko lahko to pravico realizira, v bolniškem staležu, mu gre nadomestilo iz tega naslova za polni delovni čas. V spornem primeru pa tožnica ni bila v bolniškem staležu za poln delovni čas, temveč za krajši (4 urni) delovni čas, zaradi česar je bila za ostale 4 ure upravičena do izplačila delne invalidske pokojnine.
ZObr člen 100.a. Uredba o količnikih za določitev osnovne plače in dodatkih zaposlenih v službah Vlade Republike Slovenije in v upravnih organih člen 20, 20/1, 20/2.
javni uslužbenec – vojak – dodatek za posebno nevarnost in ogroženost
Do dodatka za posebno nevarnost in ogroženost tožnik ni upravičen, kljub temu da pri delu prihaja v stik z eksplozivnimi snovmi, ker niti za formacijsko dolžnost, na katero je imenovan, niti za formacijsko dolžnost, na kateri dejansko opravlja delo, pravica do takšnega dodatka ni določena.
nadaljevanje zaradi stečaja prekinjenega postopka – predlog za nadaljevanje postopka
Za vprašanje, ali je upnik dolžan predlagati nadaljevanje postopka, je treba uporabiti določbe ZPP. Za nadaljevanje postopka, ki je bil prekinjen zaradi stečajnega postopka, tako ni potreben predlog upnika, kar pomeni, da upnik tudi ne more biti prekludiran, če v roku 15 dni od prejema napotitvenega sklepa ni predlagal nadaljevanja že začetega postopka.
OZ člen 179, 179/1. ZPP člen 5, 339, 339/2, 339/2-8.
valorizacija plačanega dela odškodnine – odmera pravične denarne odškodnine – pravica do izjave
V pravdnem postopku mora res biti vsaki stranki zagotovljena pravica, da se izjavi, tej pravici pa ustreza obveznost sodišča, da se z navedbami stranke seznani ter da se do njih tudi opredeli. Vendar dolžnost sodišča, da se opredeli, velja le, če so navedbe dopustne in za odločitev relevantne ter če niso očitno neutemeljene. Sklicevanje na odločbe sodišč, ki ne obravnavajo identičnega dejanskega stanja, ne more predstavljati navedb, ki bi bile za odločitev bistvenega pomena.
Valorizacija pomeni uporabo materialnega prava, kar pomeni, da lahko sodišče valorizira že plačani del odškodnine po uradni dolžnosti.
ZZK-1, člen 177, 177/2-3, 181, 181/3. ZLNDL člen 4. ZGO-1 člen 211, 212.
odpis nepremičnine – prenos vpisov v zemljiški knjigi – zemljiškoknjižni vložek - javno dobro – grajeno javno dobro – lastninjenje nepremičnin – javne ceste
Če lastnik predlaga odpis nepremičnine iz enega vložka in pripis k drugemu vložku ali pa vpis v nov vložek, se v nov vložek prenesejo vsi vpisi, ki se nanašajo na to nepremičnino. V nov vložek se zato prenesejo vsi pomožni in vsi glavni vpisi, torej tudi zaznambe pri posameznih nepremičninah, da imajo status javnega dobra. Takšna rešitev je logična, saj zemljiškoknjižni vložek ni samostojen predmet stvarnih pravic, ampak le tehnika vodenja zemljiške knjige.
Opredelitev določene nepremičnine kot javno dobro ne pomeni, da je nepremičnina v neki posebni javni lasti, ampak, da je predmet lastninske pravice, ki pa je omejena z vsakemu pristoječo pravico splošne rabe.
terjatev iz delovnega razmerja – samostojni podjetnik – izbris iz registra
Obveznosti samostojnega podjetnika v celoti ugasnejo s prenehanjem tega statusa, tako da so iztožljive le tiste terjatve, ki so osebne narave in ki se ne nanašajo na poslovno dejavnost, ki preneha delovati in je izbrisana iz registra, le v primeru prenehanja statusa samostojnega podjetnika zaradi stečaja podjetnika. Izbris samostojnega podjetnika iz Poslovnega registra Slovenije pa je – kot v konkretnem primeru – možen tudi na drugih pravnih podlagah, na primer po prijavi prenehanja opravljanja dejavnosti s strani samostojnega podjetnika ali po uradni odločbi izdane odločbe s strani AJPES-a, ki nimajo enakih posledic kot stečajni postopek, ampak podjetnik kot fizična oseba še naprej odgovarja za vse svoje obveznosti, tudi iz poslovanja s. p., z vsem svojim premoženjem.