pripoznava tožbenega zahtevka – sodba na podlagi pripoznave – zamudna sodba
Izjava o pripoznavi mora biti jasna, nedvoumna in se mora nanašati neposredno na tožbeni zahtevek. Odgovor na tožbo, kot ga je oblikovala tožena stranka in v katerem je navedla, da so razveljavili odpoved pogodbe o zaposlitvi tožniku, ki je še vedno zaposlen pri njih, da je koristil letni dopust v času odpovednega roka in da delovno razmerje ni bilo prekinjeno, s prošnjo, da se tožba umakne, nima značilnosti pripoznave toženega zahtevka. Sodišče prve stopnje utemeljeno ni izdalo sodbe na podlagi pripoznave, ampak je ob odsotnosti tožene stranke s poravnalnega oziroma prvega naroka za glavno obravnavo ob izpolnjenih pogojih iz 318. čl. ZPP izdalo zamudno sodbo.
Pri izračunu odpravnine je treba upoštevati delovno dobo tožnice tako pri delodajalcu prenosniku (zaposlitev tožnice pri samostojni podjetnici) kot delodajalcu prevzemniku (zaposlitev tožnice v družbi z omejeno odgovornostjo) – toženi stranki. Na spremembo delodajalca kažejo okoliščine, da je tožena stranka ohranila svojo identiteto, da je v okviru družbe z omejeno odgovornostjo opravljala podobno dejavnost, ki jo je pred tem opravljala kot samostojna podjetnica, v istih prostorih z istimi sredstvi in z isto delavko (tožnico), s katero je sicer sklenila novo pogodbo o zaposlitvi za enaka dela, brez vmesne prekinitve delovnega razmerja.
Ker izvršba na nepremičnino parc. št. x še ni bila ustavljena, je izbris zaznambe sklepa o izvršbi pri parc. št. x napačno dovoljen vpis in ne pomotni vpis.
Pomotni vpis je tisti opravljen vpis, ki ni skladen z vsebino vpisa, ki je bila dovoljena s sklepom o dovolitvi vpisa.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Tožnik je sodeloval pri odtujitvi osmih vreč z ureo, ki jih je pomagal naložiti v vozilo in s tem pomagal, da so bile odpeljane z območja tožene stranke. Z opisanim ravnanjem je podan dejanski stan kršitve obveznosti iz delovnega razmerja, saj je tožnik nezakonito razpolagal s sredstvi tožene stranke. Zaradi te kršitve je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi utemeljena.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – hujša kršitev
Tožena stranka je tožniku v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi očitala, da je brez odredbe nadrejenega odpeljal voziček, ki je vseboval uporabno surovino, do konfiskata in kljub opozorilu vodje črevarne vsul vsebino v kontejner za odpadno blago, in da je nagovarjal sodelavca, naj mu iz podjetja odpelje približno dva metra plastične folije, ker jo rabi doma. Opisani ravnanji – upoštevaje, da delo v skladišču ni bilo tožnikovo običajno delo, da ni bil zadolžen za oceno, ali je blago za odpis ali ne, ter da ni imel namena odtujiti blaga – po obsegu in intenzivnosti ne ustrezata pravnemu standardu hujše kršitve delovnih obveznosti, ki bi utemeljevala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
pridobitev lastninske pravice v izvršilnem postopku – originarna pridobitev lastninske pravice – sklep o izročitvi nepremičnine kupcu - razveljavitev ali sprememba sklepa o izvršbi – delitev stvari v solastnini – predhodno vprašanje
Nakup nepremičnine v izvršilnem postopku je originaren način pridobitve lastninske pravice in morebitna razveljavitev ali sprememba sklepa o izvršbi po pravnomočnosti sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu nima vpliva na pridobljene pravice izročitve nepremičnine, zato reševanje predloga nasprotne udeleženke za razveljavitev opravljenih izvršilnih dejanj in potrdil o pravnomočnosti izvršilnih sklepov sploh ne more predstavljati predhodnega vprašanja v postopku delitve stvari v solastnini.
ZOR člen 219. OZ člen 55, 58, 198. ZZZDR člen 52, 52/3. ZN člen 47.
uporaba skupnega premoženja - neupravičena obogatitev - plačilo uporabnine - prikrajšanje - dogovor zakoncev o upravljanju skupnega premoženja
Tožnik ni bil izključen iz souporabe solastne stvari, saj poslovnega prostora ni imel nikoli v uporabi. Od nakupa ga je na podlagi dogovora uporabljala toženka. Če so se razmere spremenile in je odstopil od dogovora, bi moral v primeru, da se s toženko nista mogla sama dogovoriti za drugačen način uporabe skupnega premoženja, predlagati, da se način uporabe uredi v nepravdnem postopku. Samo zato, ker sam določene stvari, ki spada v skupno premoženje, ni uporabljal, pa še ne more zahtevati plačila uporabnine.
zaznamba spora – derivativna pridobitev stvarne pravice – originarna pridobitev stvarne pravice
Zaznamba spora se lahko dovoli le na podlagi vložene tožbe proti imetniku vknjižene lastninske pravice, če ta uveljavlja, da je pravico, v tem primeru služnostno pravico, pridobil na izviren način.
Tožnik je poravnal obveznosti prvotoženca in nakazoval denar tretjetoženki v času odsotnosti njenega očeta zaradi dogovora, da bo denar dobil vrnjen, s čimer je nastala posojilna pogodba, zato ugovor tožene stranke, da gre za primer iz 1. odstavka 191. člena OZ, ni utemeljen.
Ker toženec ni prišel na narok, na katerega je bil pravočasno in pravilno vabljen, tožnik pa je soglašal z domnevo umika tožbe, je odločitev o delni ustavitvi postopka pravilna.
povzročitev škode – protipravnost – vzročna zveza – namen kršenega predpisa – kršitev varnostnih predpisov – hranilno kreditne služba – poslovanje hranilno kreditnih služb – jamstvo za hranilne vloge – jamstvo ustanoviteljic hranilnokreditne službe– naloge Banke Slovenije – opustitev bonitetnega nadzora Banke Slovenije
Tudi kadar je očitano ravnanje opustitev predpisane skrbnosti, je treba ugotoviti, katero posledico je želel preprečiti kršen predpis, ki je skrbnost naslovniku norme nalagal. Namen ZBS (ki ni predpis varnostne/varstvene narave) je sicer bil preprečiti insolventnost finančnih institucij oziroma zagotoviti varstvo prihrankov. Vendar je ZBS Banko Slovenije (pred uveljavitvijo ZBan) obvezoval le do bank in hranilnic. Očitek opustitve izvajanja določb ZHKS bi tožnik lahko uveljavljal kvečjemu v razmerju do ustanoviteljev, ki so bili odgovorni za poslovanje hranilnokreditnih služb.
Zakona o zdravniški službi člen 42. Kolektivna pogodba za zdravnike in zobozdravnike člen 66, 69, 69/3, 69/4.
plača – dodatek k plači – obvezna prisotnost na delu – nočno delo – nedeljsko delo
Tožnik ni upravičen do višjega plačila za delo v posebnih delovnih pogojih, saj mu je tožena stranka utemeljeno za vsako uro obvezne prisotnosti obračunala in izplačala 90 % urne vrednosti osnovne plače delovnega mesta, za katero je opravljal dežurstvo, za vsako uro obvezne prisotnosti ponoči, ob nedeljah in praznikih pa še dodatek od iste osnove. Osnova za izračun dodatkov za nočno delo, delo ob nedeljah in praznikih je osnovna plača zdravnika le v primeru, ko opravlja delo v teh posebnih pogojih, kadar pa gre za dodatek za čas obvezne prisotnosti (kot v konkretnem primeru) ob praznikih, nedeljah in ponoči pa je osnova za izračun enakih dodatkov urna vrednost osnovne plače delovnega mesta, za katero se dežurstvo opravlja.
odgovornost odvetnika – kršitev pogodbene obveznosti – poslovna odškodninska odgovornost – zavarovanje odvetniške odgovornosti - zastaranje – začetek teka zastaranja
Glede na posebnost mandatnega razmerja med naročnikom (stranko) in prevzemnikom (odvetnikom), tudi pri poslovnih odškodninskih terjatvah za škodo zaradi kršitve pogodbene obveznosti, ni mogoče sprejeti stališča, da začne vedno zastaranje teči prvi dan, ko je oškodovanec imel pravico zahtevati izpolnitev; odločilnejša je okoliščina, kdaj je oškodovanec lahko ob potrebni skrbnosti ugotovil, da mu je nastala škoda zaradi ravnanj prevzemnika posla, ki niso bila v skladu z dogovorjeno skrbnostjo in zato predstavljajo kršitev pogodbenih obveznosti.
OZ člen 179, 179/1. ZPP člen 5, 339, 339/2, 339/2-8.
valorizacija plačanega dela odškodnine – odmera pravične denarne odškodnine – pravica do izjave
V pravdnem postopku mora res biti vsaki stranki zagotovljena pravica, da se izjavi, tej pravici pa ustreza obveznost sodišča, da se z navedbami stranke seznani ter da se do njih tudi opredeli. Vendar dolžnost sodišča, da se opredeli, velja le, če so navedbe dopustne in za odločitev relevantne ter če niso očitno neutemeljene. Sklicevanje na odločbe sodišč, ki ne obravnavajo identičnega dejanskega stanja, ne more predstavljati navedb, ki bi bile za odločitev bistvenega pomena.
Valorizacija pomeni uporabo materialnega prava, kar pomeni, da lahko sodišče valorizira že plačani del odškodnine po uradni dolžnosti.
motenje posesti - ureditev meje - prekinitev postopka - zadnja mirna posest - pravica do posesti - petitorni spor - ugotovitveni del izreka
Med posestnim sporom je prišlo do odločitve o pravici do posesti. Ko se v nepravdnem postopku odloči o ureditvi meje, se posredno odloči tudi o lastninski pravici na spornem svetu. V skladu s pravilom
petitorium absorbet
possessorium pa je treba v posestnem sporu upoštevati, če je ob vzporednem teku obeh postopkov, bil nepravdni postopek končan pred posestnim. V petitornem sporu so se namreč ugotavljala tudi dejstva, ki so pomembna za konkretno posestno pravdo, saj je tudi v nepravdnem postopku ureditve meje bilo treba ugotavljati dejstva zadnje mirne posesti v istem obdobju, ki je bilo sporno v posestnem sporu.
ZJU člen 194, 195, 195/1, 195/4. ZObr člen 30. Uredba o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v organih javne uprave in v pravosodnih organih člen 58, 58/17. Pravilnik o napredovanju zaposlenih v državni upravi člen 31.a.
javni uslužbenec – vojak – imenovanje v naziv – plača – količnik za določitev plače
Tožnik, ki je bil predhodno na dolžnosti z izhodiščnim količnikom 4,20, je bil zakonito preveden oziroma imenovan v naziv „major“, ki predstavlja naziv 5. stopnje, za katerega je določen količnik 4,80. Hkrati je bil zakonito imenovan na novo formacijsko dolžnost, za katero je predpisan izhodiščni količnik 4,80. Poleg tega je zakonita odločba, s katero ga je tožena stranka glede na novo formacijsko dolžnost, razporedila v plačni razred s količnikom 5,30, ker je tožnik obdržal količnik za določitev osnovne plače, pridobljen z napredovanjem – torej osnovni količnik, ker je bil višji od izhodiščnega količnika. Do višjega količnika ni upravičen, ker sodi med višje upravne delavce, za katere ne velja določba, po kateri zaposleni, ki je razporejen na drugo delovno mesto v isti ali nižji tarifni skupini v istem ali drugem organu, obdrži število plačnih razredov, ki jih je dosegel na prejšnjem delovnem mestu.
predlog za vzpostavitev zemljiškoknjižne listine – zavrženje predloga za vzpostavitev zemljiškoknjižne listine
2. odstavek 235. člena ZZK-1 sodišču nalaga, da že v predhodnem preizkusu zavrže predlog za vzpostavitev zemljiškoknjižne listine, če predlagatelj zahteva le vzpostavitev zemljiškoknjižne listine, ne da bi hkrati z zemljiškoknjižnim predlogom zahteval vknjižbo lastninske pravice v svojo korist, ali če je predlog za vzpostavitev zemljiškoknjižne listine vložen pred predlogom za vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo.
skupno premoženje zakoncev – posebno premoženje – podedovano premoženje – deleži na skupnem premoženju
Pri ugotavljanju deležev pravdnih strank na skupnem premoženju je treba poleg splošnega enakega doprinosa strank k skupnemu premoženju upoštevati tudi prispevek toženca v obliki njegovega prispevka s posebnim premoženjem, to je vrednostjo podedovanega dela nepremičnine.