pooblastitev za vložitev tožbe – predložitev pooblastila – zavrženje tožbe
Sam zapis na tožbi, da je priloženo pooblastilo, ne zadostuje, da bi se tožeča stranka izognila sankciji po petem odstavku 98. člena ZPP (opomba: odločitev sprejeta pred odločbo Ustavnega sodišča U-I-74/2012-6 z dne 13.9.2012).
razpravljajoči sodnik – izdaja sodbe – zamenjava sodnika
Ker je pri izdaji sodbe sodeloval sodnik, ki ni sodeloval na glavni obravnavi na naroku, na katerem je bila zadeva zaključena, je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 1. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.
protipravni odvzem prostosti – zadrževanje v avtomobilu
Izvršitveno dejanje protipravnega odvzema prostosti se lahko pojavi v več različnih oblikah. Storilec oškodovanca zapre tedaj, ko ga spravi v nek zaprt prostor, ima pa zaprtega tedaj, ko vzdržuje že obstoječe stanje odvzema prostosti. Prostost se vzame na drug način, lahko npr. z vklenitvijo, s privezanjem oškodovanca, odvzemom lestve osebi na visokem delu zgradbe, s hipnozo, narkozo in podobnim.
Sodišče prve stopnje je sicer pravilno ugotovilo, da se obdolženec na zahtevo oškodovanke ni hotel odstraniti iz njenega avtomobila ter da ga je peljala na Primorsko zaradi njegovega psihičnega pritiska, vendar je zmotno ocenilo, da je obdolženčeva prisotnost v avtomobilu predstavljala oviro, zaradi katere ni mogla izstopiti iz avtomobila. Dejstvo je namreč, da je imela oškodovanka vsaj na svoji strani možnost izstopiti iz avtomobila, saj za to ni bilo objektivnih ovir. Obdolženec oškodovanke ni zaklenil v avtomobil in je tudi s fizično silo ni zadrževal v vozilu oziroma ji preprečeval, da bi vozilo zapustila.
denacionalizacija - spor o sklenitvi sporazuma o izročitvi nadomestne nepremičnine - sodna ali upravna pristojnost za rešitev tega spora - obstoj sporazuma kot predhodno vprašanje
Vprašanje, ali sta stranki dosegli soglasje volj potrebno za sklenitev takega sporazuma je civilnopravno vprašanje, od katerega razrešitve ima v tej zadevi tožnica tudi pravno korist.
obnova postopka – novi dokazi – ugodnejša odločba - formalni preizkus predloga za obnovo
Toženka je predlagala obnovo postopka, ker je pridobila možnost uporabiti nove dokaze, na podlagi katerih bi bila izdana zanjo ugodnejša odločba, če bi bili uporabljeni v prejšnjem postopku.
Toženka ni navedla nobenih okoliščin, da ob zadostni skrbnosti, tega dokaza ne bi mogla predložiti že prej.
Zavarovalnica, ki je poravnala škodo oškodovancu, ima pravico uveljavljati povračilo izplačanih zneskov skupaj z obrestmi in stroški od zavarovanca. Novelirani ZOZP, ki je stopil v veljavo 10.8.2002, je predpisal omejitev regresa na tedaj 2 milijona SIT (v EUR je to 8.345,85), ta znesek je bil zvišan na 12.000 EUR šele 27.6.2007. Ko je nastal zavarovalni primer, to je dne 24.8.2003, je že bila v veljavi novela ZOZP (ZOZP-A), in je treba za sporno pravno razmerje uporabiti predpis, ki limitira višino regresa na 2.000.000 SIT posebej, ker je ta omejitev veljala tudi v času vložitve tožbe v letu 2006 (tako tudi Vrhovno sodišče RS v odločbi opr. št. II Ips 615/2004 z dne 15.6.2006).
zavarovanje dokazov – nevarnost glede bodoče izvedbe dokazov – objektivna nevarnost za bodočo izvedbo dokazov – učinek sklepa o zavarovanju dokazov
Pri presoji, ali je podana nevarnost, da kakšnega dokaza pozneje v postopku ne bo mogoče izvesti, zadostuje objektivna nevarnost za bodočo izvedbo dokaza.
Sklep o zavarovanju dokazov sodišča v nadaljevanju postopka ne veže in ni izvršilni naslov.
tek zakonskih zamudnih obresti – ne ultra alterum tantum – zastaranje (stranskih) judikatnih terjatev
Sodišče prve stopnje je pravilno omejilo tek zakonskih zamudnih obresti od posameznih zneskov glavnic, kot ti izhajajo iz izvršilnega naslova v skladu z odločbo Ustavnega sodišča RS U-I-300/4 z dne 2.3.2006, četudi je dolžnik v svojem ugovoru omejitev teka obresti v tem smislu uveljavljal le podrejeno, saj gre v danem primeru za vprašanje pravilne uporabe materialnega prava, na kar mora sodišče paziti po uradni dolžnosti.
Po tem, ko je sodišče prve stopnje tek zakonskih zamudnih obresti omejilo v skladu s pravilom »ne ultra alterum tantum« bi moralo presoditi še, ali obresti za obdobje, v katerem je ugotovilo, da so tekle, niso morda že zastarale.
smrt tožnika – umik tožbe – zastopanje po pooblaščencu – pravice pooblaščenca po smrti stranke
Po izrecni določbi 100. člena ZPP ima pooblaščenec tudi po smrti svoje stranke še naprej pravico opravljati pravdna dejanja, vendar lahko dedič pooblastilo prekliče.
delno plačilo – delni umik predloga za izvršbo – vračunavanje obresti in stroškov
Sodišče prve stopnje je sledilo upnikovemu delnemu umiku predloga za izvršbo in izvršbo dovoljeno s sklepom o izvršbi z dne 19.6.2006 delno ustavilo za znesek delnega plačila, ki ga je dne 16.8.2007 izvršila dolžnica, pri tem pa je povsem pravilno upoštevalo določilo 288. člena OZ, v skladu s katerim se, če dolžnik poleg glavnice dolguje tudi obresti in stroške, ti vračunajo tako, da se najprej poplačajo stroški, nato obresti in končno glavnica in v izreku izpodbijanega sklepa navedlo, da se izvršba delno ustavi za znesek izvršilnih stroškov in deloma zakonskih zamudnih obresti, saj je zaradi delnega plačila terjatev upnika v tem obsegu poplačana. Ob tem, ko dolžnica v svoji pritožbi ne zatrjuje, da je na račun svojega dolga plačala kaj več kot v izreku izpodbijanega sklepa navedenih 208,40 EUR, tudi sicer pa prvostopenjski izračun preostalega dolga graja le pavšalno, pri čemer velja poudariti, da je ta del obrazložitve izpodbijanega sklepa, ki ne postane pravnomočna, in je jasno, da je sodišče prve stopnje izvršbo deloma ustavilo za celoten znesek delnega plačila, pri tem pa pravilno upoštevalo vrstni red poplačila kot izhaja iz 288. člena OZ, je pritožbena izvajanja dolžnice potrebno zavrniti kot neutemeljena.
stroški izvršitelja – rubež premičnin – obračun za delo in stroške – prisotnost dolžnika pri rubežu – predhodna obvestitev dolžnika o rubežu
Kadar je s sklepom o izvrši kot izvršilno sredstvo predviden rubež dolžnikovih premičnih stvari, izvršitelj v skladu s prvim odstavkom 82. člena ZIZ dolžniku vroči sklep o izvršbi oziroma sklep o določitvi izvršitelja hkrati s prvim izvršilnim dejanjem, če mu ta ni bil vročen že prej, saj je zaradi elementa nepričakovanosti neposrednega izvršilnega dejanja le-to praviloma bolj uspešno. Dolžnik se tako ne more sklicevati, da o rubežu ni bil obveščen, saj se to izvršilno dejanje v skladu z določbami ZIZ lahko opravi brez predhodnega obvestila. V skladu s četrtim odstavkom 82. člena ZIZ se rubež lahko opravi tudi če dolžnik ni navzoč, v skladu s petim odstavkom istega člena pa ga nato o opravljenem rubežu obvesti izvršitelj.
stroški v zvezi z delom – povračilo prehrane med delom – denarna terjatev – neposredno sodno varstvo
Povračila stroškov v zvezi z delom je šteti za denarne terjatve, ki jih lahko delavec uveljavlja neposredno pred sodiščem. Iz tega razloga je v tem sporu, v katerem so tožeče stranke zahtevale povračilo stroškov prehrane med delom, dopustno direktno sodno varstvo.
ZDR člen 110, 110/2, 112, 112/1-3, 112/1-4, 112/2, 134.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca – odpravnina – odškodnina za čas odpovednega roka – rok za podajo odpovedi – opomin na izpolnjevanje obveznosti
Na zakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavca ne vpliva, da tožnica s podajo odpovedi ni počakala osem dni na odgovor tožene stranke, po tem ko jo je opomnila na izpolnjevanje obveznosti. Četudi bi tožena stranka v vmesnem času plačala nepravočasno izplačane plače, to ne bi pomenilo, da razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca ne bi bil podan.
odškodninska odgovornost – nesreča pri delu – poslabšanje zdravstvenega stanja – vzročna zveza
Tožnik lahko zahteva odškodnino zaradi nepričakovanega poslabšanja zdravstvenega stanja, s katerim ni mogel računati, četudi se je s poravnavo, na podlagi katere je prejel odškodnino za škodo, ki jo je utrpel neposredno ob poškodbi pri delu, odrekel pravici do nadaljnje odškodnine.
Pri tožniku je zaradi poškodbe pri delu prišlo do manifestacije degenerativnih sprememb v rami, tako da je celoten obseg škode v zvezi s tem v vzročni zvezi s škodnim dogodkom. Pri tem ni bistveno, ali bi do vseh posledic, vključno z invalidnostjo, prišlo tudi, če škodnega dogodka ne bi bilo, ampak je bistveno le, da je škodni dogodek sprožil vse tožnikove kasnejše težave.
pripoznava tožbenega zahtevka – sodba na podlagi pripoznave – zamudna sodba
Izjava o pripoznavi mora biti jasna, nedvoumna in se mora nanašati neposredno na tožbeni zahtevek. Odgovor na tožbo, kot ga je oblikovala tožena stranka in v katerem je navedla, da so razveljavili odpoved pogodbe o zaposlitvi tožniku, ki je še vedno zaposlen pri njih, da je koristil letni dopust v času odpovednega roka in da delovno razmerje ni bilo prekinjeno, s prošnjo, da se tožba umakne, nima značilnosti pripoznave toženega zahtevka. Sodišče prve stopnje utemeljeno ni izdalo sodbe na podlagi pripoznave, ampak je ob odsotnosti tožene stranke s poravnalnega oziroma prvega naroka za glavno obravnavo ob izpolnjenih pogojih iz 318. čl. ZPP izdalo zamudno sodbo.
odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi – ustrezna zaposlitev
Tožena stranka tožnici ni bila dolžna ponuditi pogodbe o zaposlitvi za delovno mesto, za katero se je zahtevala druga smer izobrazbe kot za delovno mesto, na katerega se je nanašala redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Pri tem ni bistveno, da je tožnica v preteklosti pridobila številne delovne izkušnje in se dodatno izobraževala, tako da bi po lasni oceni na tem delovnem mestu delo lahko opravljala.
Iz izreka izvršilnega naslova je razvidno, da je bilo dolžnici pod grožnjo izreka denarne kazni v bodoče prepovedano vsako tako ali podobno motenje posesti skrajno desnega dela garaže, zlasti pa vsakršno spreminjanje kode, s katero se odpirajo drsna vrata pred njo, ali ključavnice na teh vratih, zato je pravilen sklep sodišča prve stopnje, da je parkiranje osebnega vozila pred vhodom v skrajni desni del garaže upnikov povsem nov način motilnega dejanja in se to dejanje bistveno razlikuje od načina prejšnjega motenja.
Pri izračunu odpravnine je treba upoštevati delovno dobo tožnice tako pri delodajalcu prenosniku (zaposlitev tožnice pri samostojni podjetnici) kot delodajalcu prevzemniku (zaposlitev tožnice v družbi z omejeno odgovornostjo) – toženi stranki. Na spremembo delodajalca kažejo okoliščine, da je tožena stranka ohranila svojo identiteto, da je v okviru družbe z omejeno odgovornostjo opravljala podobno dejavnost, ki jo je pred tem opravljala kot samostojna podjetnica, v istih prostorih z istimi sredstvi in z isto delavko (tožnico), s katero je sicer sklenila novo pogodbo o zaposlitvi za enaka dela, brez vmesne prekinitve delovnega razmerja.