Državni tožilec je tisti, ki sme izdati dovoljenje za začasno odložitev odvzema prostosti, pri čemer je sicer res vezan na prepoved izdaje takšnega dovoljenja, če je podana konkretna nevarnost za življenje ali zdravje tretjih oseb, vendar pa njegova odločitev v smislu 159. člena ZKP ni prepuščena sodni presoji. S tem, ko je državni tožilec dovolil odložitev odvzema prostosti, pa ni prav v ničemer posegel v osumljenčeve pravice v predkazenskem postopku.
S tem, ko je bilo odloženo prijetje obtoženega L. S. P. in tudi M. M. po 2.5.2004, ni mogoče govoriti, da so bili po tem datumu pridobljeni dokazi pridobljeni nezakonito, saj je za presojo vseh dokazov pridobljenih po 2.5.2004 odločilno in pomembno, ali so bili tako pridobljeni dokazi bodisi prikriti preiskovalni ukrepi ali drugi dokazi odrejeni in izvajani v skladu z zakonom.
Različni pritiski, ki jih je tožena stranka vršila nad tožnico (poizkus razporeditve na nižje delovno mesto, ocena neuspešnosti, nižanje plače, očitanje odgovornosti za inventurni manjko, pritisk na lečečo zdravnico), predstavljajo nedopustno ravnanje in je tožena stranka za škodo, ki jo je tožnica utrpela, odgovorna. Pri tem ni potrebno, da bi bilo njeno psihično ravnovesje porušeno do te mere, da bi potrebovala pomoč psihiatra.
ZIZ člen 40, 40/1. ZPP člen 108, 108/4. Pravilnik o obrazcih, vrstah izvršb in poteku avtomatiziranega izvršilnega postopka (2007) člen 18, 18/1.
preverjanje podatkov o dolžniku - popolnost predloga za izvršbo - zavrženje predloga za izvršbo
Sodišče prve stopnje v postopku izdaje sklepa o izvršbi podatkov o dolžniku ne preverja po uradni dolžnosti, temveč izda sklep o izvršbi na podlagi tistih podatkov, ki jih v predlogu navede upnik.
Dokaz z zaslišanjem strank je "enoten dokaz", kar pomeni, da mora sodišče v mejah dolžnosti iz 261. člena v zvezi z 258. členom ZPP zagotoviti obojestranskost zaslišanja, ki naj s kontradiktorno osvetlitvijo spornih dejstev zagotovi kvaliteto takšnega dokaza, ki je sicer po naravi stvari podvržen izjemni subjektivnosti. Takšna dolžnost sodišča še posebej velja v primerih, kakršen je obravnavani, ko stranki ne predlagata zgolj svojega zaslišanja, temveč izrecno zaslišanje "strank".
V sporih zaradi motenja posesti je poleg vprašanja, ali je bil tožnik pred motenjem posestnik, ter vprašanja, ali je bila posest res motena in ali je tožena stranka tista, ki je motila posest, potrebno obravnavati tudi vprašanje, ali dejanje, ki naj bi bilo motilno, res pomeni motenje in ali je to dejanje samovoljno in protipravno. Protipravnost je objektivni element motenja posesti in je odločilnega pomena v sporih zaradi motenja posesti, saj se posest lahko moti le s takšnimi dejanji in ravnanji, ki so v nasprotju s pozitivnimi predpisi in pravnim redom. Ne drži, da pravnomočno gradbeno dovoljenje v obravnavani zadevi ne izključuje protipravnosti.
sprememba delodajalca – direktno sodno varstvo – predhodni postopek pri delodajalcu – zavrženje tožbe
Tožnica bi morala, da bi bila njena tožba zoper drugotoženo stranko kot delodajalca prevzemnika dopustna, predhodno vložiti zahtevo za odpravo kršitve oziroma izpolnitev obveznosti, saj direktno sodno varstvo v primeru, ko delodajalec prevzemnik krši delovno pravne predpise, ni predvideno. Na navedeno ne vpliva dejstvo, da je tožnica tožbo vložila tudi zoper delodajalca prenosnika, pri katerem ji je delovno razmerje prenehalo.
vpis v zemljiško knjigo - izvršba na nepremičnino, ki ni vpisana v zemljiški knjigi
Ugotovitev obstoja dejanske in pravne ovire, ki sodišču onemogoča nadaljevanje izvršbe, zaradi dispozitivne narave izvršilnega postopka sodišču nalaga, da upnika pozove na odpravo teh ovir oz. podajo drugih predlogov za uspešno nadaljevanje izvršbe. Če se upnik na tak poziv sodišča ne odzove, sodišče izvršbo ustavi in razveljavi opravljena izvršilna dejanja (čl. 76/II ZIZ).
ZGD-1 člen 50, 256, 273, 276. ZPP člen 180, 180/3.
sodno imenovanje člana nadzornega sveta - predpostavke za imenovanje - prenehanje članstva po samem zakonu - preizkus utemeljenosti zahtevka
Sodišče je dolžno utemeljenost zahtevka predlagatelja preizkusiti po vseh pravnih podlagah, ki so na voljo, vendar pa je pri tem vezano na trditveno podlago predlagatelja.
posledice izostanka z naroka - opozorilo na posledice izostanka z naroka - sodba na podlagi odpovedi - vabilo na narok
Tožnik na obravnavo ni bil pravilno vabljen, saj ni bil opozorjen na posledice izostanka z naroka, zato niso bili izpolnjeni pogoji za izdajo sodbe na podlagi odpovedi.
Pogodba o organiziranju potovanja je tipična potrošniška pogodba, pri presoji katere je treba upoštevati tudi pravila OZ in ZVPot o splošnih pogojih pogodbe kot sestavnih delov sicer tipske pogodbe, ki jo pripravi organizator potovanja vnaprej za nedoločeno število istovrstnih pravnih razmerij in jih ob sklenitvi konkretne pogodbe postavi drugi stranki kot pogoj za sklenitev te pogodbe. Za organizatorja potovanja so pravila ZVPot o splošnih pogodbenih pogojih strožja od splošnih določil OZ. Osnovno pravilo je, da morajo biti pogodbeni pogoji za potrošnika jasni in razumljivi, nejasno določilo pa je treba razlagati v korist potrošnika.
Pri regresnem zahtevku zavarovalnice nasproti vinjenemu povzročitelju prometne nesreče pravna podlaga ni določba 939. čl. ZOR o subrogaciji, temveč 7. čl. ZOZP in 3. čl. Splošnih pogojev zavarovanja. Ker je pravica zavarovalnice pri subrogaciji izpeljana iz pravice zavarovanca (vsakokratnega voznika zavarovanega vozila), je logično, da proti zavarovancu subrogacija ni mogoča.
zavrženje tožbe – nedoločnost tožbenega zahtevka – poziv na dopolnitev tožbe – pomoč prava neuki stranki – načelo pomoči prava neuki stranki
Ne drži, da je
oblikovanje tožbenega zahtevka
stvar sodišča in ne stranke. Tožba z določenim tožbenim zahtevkom je stvar (tožeče) stranke in ne sodišča; stranka mora zahtevek (zahtevke) oblikovati določeno (v subjektivnem in objektivnem smislu ter kvalitativno in kvantitativno; določiti mora meje zahtevka ter ga opredeliti tako, da je mogoča določitev njegove istovetnosti).
Načelo pomoči neuki stranki iz 12. člena ZPP se nanaša na procesne pravice, ne pa na pravice materialnega prava. V procesnem smislu mora biti tožbeni zahtevek določen, vsebina (tožbenega) zahtevka pa je stvar upravičenj, ki jih daje materialno pravo na podlagi pravno relevantnih dejstev, ki jih sodišče ne pozna.
pravda za ugotovitev nedopustnosti izvršbe - tožba na ugotovitev nedopustnosti izvršbe
Dolžnik lahko v tridesetih dneh od pravnomočnosti sklepa o ugovoru začne pravdo za ugotovitev nedopustnosti izvršbe le v primeru, če je (izvršilno) sodišče odločalo na podlagi dejstev, ki so bila med strankama sporna in se ta dejstva nanašajo na samo terjatev. Zahtevek v takšnih primerih meri zoper samo izvršbo, ne pa zoper izvršilni naslov.
pobotni ugovor - zavrnitev pobotnega ugovora - prekluzija
Pobotni ugovor ni nasprotna tožba in četudi je nasprotno tožbo mogoče vložiti zaradi pobotanja nasprotnih terjatev, to procesnega pobotnega ugovora ne izenačuje z nasprotno tožbo.
odškodninska odgovornost - krivdna odškodninska odgovornost - viličar - nepremoženjska škoda - valorizacija delih plačil
Če se v trgovini uporablja viličar, mora voznik viličarja (posebej) paziti, da z viličarjem ne poškodujejo strank, čeprav je lahko kupcem znano, da se viličarji uporabljajo.
Sodišče stranko oprosti ali dovoli obročno plačilo sodnih taks, če bi bila s takojšnjim plačilom v celotnem znesku občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali njeni družinski člani.
ZOR člen 178, 178/2, 200, 376. ZVCP člen 20, 27, 27/1, 41. ZPP člen 8, 185, 254, 254/2.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila
Do škodnega dogodka je prišlo v pretežni meri zaradi tega, ker je tožnik grobo kršil cestnoprometne predpise, zato je bil nedvomno on tisti, ki je povzročil nevarno situacijo v prometu s tem, ko se je nepravilno in neprevidno vključeval na prednostno cesto.
dedni dogovor - vsebina sklepa o dedovanju - dolg zapuščine - stroški pogreba in vzdrževanja groba
Stroški pogreba ter vzdrževanja groba predstavljajo dolg zapuščine, za katerega odgovarjajo vsi dediči do višine vrednosti dednega deleža. V kolikor je eden od dedičev kril celotne stroške, o povrnitvi le-teh pa z ostalimi dediči ni uspel doseči dogovora, lahko svojo terjatev uveljavlja v pravdnem, ne pa v zapuščinskem postopku.
Dajatveni zahtevek, s katerim sodišče dedičem naloži kakšno plačilo, je v sklepu o dedovanju mogoč le v primeru, če je med dediči sklenjen tak sporazum. Sklep o dedovanju je namreč ugotovitvene narave, v katerem se ugotovi obseg zapuščine in dediči.