izbris iz sodnega registra brez likvidacije – izvršitelj kot predlagatelj postopka izbrisa – predlagatelj postopka izbrisa družbe iz sodnega registra po uradni dolžnosti
Izvršitelj nima položaja upravičenega predlagatelja, saj začetek postopka izbrisa lahko predlaga oseba, ki je lastnik objekta na naslovu, ki je v sodni register vpisan kot poslovni naslov pravne osebe.
Z obvestilom, s katerim je izvršitelj obvestil registrsko sodišče o domnevni bazi za obstoj izbrisnega razloga po 1. alineji 2. točke 2. odstavka 427. člena ZFPPIPP, bi se morala vloga izvršitelja, ki jo ima na podlagi določbe 2. odstavka 428. člena ZFPPIPP, končati. V presoji registrskega sodišča je namreč odločitev o začetku postopka izbrisa po uradni dolžnosti na podlagi obvestila iz 428. člena tega zakona (431. člen ZFPPIPP).
V nepravdnem postopku načeloma vsak udeleženec sam nosi stroške postopka (1. odst. 35. čl. ZNP), vendar pa zakon za postopek pridržanja določa drugačno ureditev (78. čl. ZNP).
odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti - načelo dispozitivnosti - prekoračitev tožbenega zahtevka
Presoja denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti.
Če sodišče oceni nepremoženjsko škodo v okviru prvotno vtoževanega zneska, po odštetem valoriziranem znesku že izplačane odškodnine pa prisodi odškodnino v okviru skrčenega vtoževanega zahtevka, ne prekorači tožbenega zahtevka.
OZ člen 619, 626, 626/1, 632, 632/1, 642, 642/3, 619, 626, 626/1, 632, 632/1, 642, 642/3.
podjemna pogodba - oprava dogovorjenega dela - naročnikova obveznost plačila
Tožeča stranka tožbeni zahtevek izvaja iz dogovora z dne 6.6.2002. Ta dogovor ustreza zakonski opredelitvi podjemne pogodbe oziroma pogodbe o delu. Izvedba dogovorjenega dela je praviloma pogoj za nastop obveznosti naročnika, da delo plača.
Sodišče prve stopnje je sicer res z opravljeno poizvedbo 27.11.2007 ugotovilo, da naj bi toženec imel stalno prebivališče na naslovu Pot na x, vendar je bila vročitev tudi na ta naslov neuspešna. Sodišče prve stopnje je zato upravičeno štelo, da se je toženec preselil in mu je sodna pisanja, v skladu z 2. odst. 145. člena ZPP, vročalo s pritrditvijo na sodno desko. Z opravljeno poizvedbo, na katero se sklicuje pritožnik, se je sodišče prve stopnje z gotovostjo prepričalo, da toženec na prvotnem naslovu (Y cesta 6) nima več prijavljenega stalnega prebivališča.
pravni pouk o pravici do pritožbe – vložitev subsidiarnega obtožnega predloga po opravljenih preiskovalnih dejanjih
Res je, da člen 431 ZKP ne vsebuje nobene določbe o roku, v katerem je oškodovanec kot tožilec po opravljenih preiskovalnih dejanjih dolžan vložiti obtožni predlog, vendar glede tega vprašanja, ki ni urejeno v določbah o skrajšanem postopku pred okrajnim sodiščem, člen 429 ZKP jasno napotuje na smiselno uporabo drugih določb tega člena in sicer v konkretnem primeru določila 3. odstavka 186. člena ZKP. Le-ta določa, da po koncu preiskave preiskovalni sodnik o tem obvesti oškodovanca kot tožilca in ga opozori, da mora v 15 dneh vložiti obtožnico. Kolikor tega ne stori, se šteje, da je odstopil od pregona in bo postopek s sklepom ustavljen.
Če sodišče vroči odločbo brez pravnega pouka o pravici do pritožbe oz. v konkretni zadevi do vložitve obtožnega predloga, stranki ni odvzelo navedene pravice, saj sme stranka kljub temu vložiti pritožbo oziroma obtožni predlog oziroma brez odlašanja zahtevati, da se ji ponovno vroči popolna odločba s pravnim poukom in ji šele takrat začne teči rok za pritožbo oz. vložitev obtožnega predloga.
Ni stvar zemljiškoknjižnega sodišča, da odloča o (ne)utemeljenosti tožbenega zahtevka ali njegovi pravilnosti, o tem bo namreč odločalo sodišče v pravdi.
Dejstvo, da predlagatelj s tožbo zahteva (tudi) izstavitev zemljiškoknjižne listine, ne spremeni dejstva, da gre za tožbo, s katero se zahteva ugotovitev lastninske pravice.
Dokazna ocena, ki temelji zgolj na skladni izpovedbi stranke in ene izmed prič, ni skladna določbi 8. člena ZPP. Katero dejstvo je dokazano, sodišče namreč odloči na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka. Če sodišče ne pojasni, zakaj ne verjame toženki in ostalim pričam, ki so potrdile njeno izpoved, sodbe ni mogoče preizkusiti.
Kdaj je pogodba izpodbojna in kdo lahko zahteva njeno razveljavitev, je določeno v 94. in 95. členu OZ. Tožnik, ki ni pogodbena stranka, ne more izpodbijati tega pravnega posla s tožbo. V določenih primerih lahko toži na razveljavitev pogodbe tudi tretji, ki ni pogodbena stranka, vendar so ti primeri urejeni posebej .
Ker lastnik ne more zahtevati vrnitve obranih plodov (prejete zakupnine) od dobrovernega lastniškega posestnika (95. člen SPZ), bi morala tožeča stranka med drugim za utemeljenost svojega denarnega zahtevka zatrjevati in dokazati tudi nedobrovernost prve tožene stranke, kot posestnika obravnavane nepremičnine (96. člen SPZ).
Če stranko zastopa kvalificirani pooblaščenec (odvetnik), se od slednjega pričakuje, da bo ravnal z ustrezno skrbnostjo dobrega strokovnjaka in se zanj tudi upravičeno domneva, da pozna osnovna postopkovna pravila, kot so ta, da je treba pri prvem pravdnem dejanju za stranko predložiti njeno pooblastilo za zastopanje.
ZPP člen 108, 108/1, 108/2, 108, 108/1, 108/2. ZST-1 člen 12, 12/2, 12/3, 12, 12/2, 12/3. Pravilnik o obrazcu izjave o premoženjskem stanju člen 1, 1.
predlog za oprostitev plačila taks - pisna izjava o premoženjskem stanju - nepopoln predlog - vložitev predloga po odvetniku - zavrženje predloga
Če stranka predlogu za oprostitev plačila sodnih taks ne predloži izjave o svojem premoženjskem stanju na posebnem obrazcu, je predlog nepopoln in ga sodišče zavrže. Sodišče stranke ni dolžno pozivati na dopolnitev, kadar je predlog vložen po odvetniku.
začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve – nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali znatno otežena - nevarnosti otežene izterjave terjatve
Stališče sodišča prve stopnje, da negativno stanje na računu kupca v nobenem primeru ne izkazuje, da se upnik ne bo mogel poplačati iz prejete kupnine za nepremičnino, ni pravilno. Dolžnik kot prodajalec se lahko odloči za prodajo nepremičnine tudi plačilno nesposobnemu kupcu in se z njim lahko dogovori za odložitev plačila kupnine na daljši rok. V zemljiški knjigi tudi zaznamuje vrstni red pridobitve lastninske pravice. V takem primeru bo upniku, ki mu dolžnik zagotavlja plačilo terjatve iz prejete kupnine, izterjava terjatve, potem ko bo za njo pridobil izvršilni naslov, lahko znatno otežena.
ZZZDR člen 12, 12/2, 12, 12/2. ZD člen 213, 213. ZPP člen 181, 181.
napotitev na pravdo - vsebina napotitvenega sklepa - obstoj zunajzakonske skupnosti - ugotovitvena tožba
Z ugotovitveno tožbo ni mogoče zahtevati zgolj ugotovitve (ne)obstoja določenih dejstev. Sodišče namreč v sodni izrek ne sprejme ugotovitve o dejanskem stanju, marveč le ugotovitev o pravni posledici, ki izvira iz dejanskega stanja. Odločitev zapuščinskega sodišča, ko je dediča napotilo na pravdo zaradi ugotovitve obstoja zunajzakonske skupnosti, je zato napačna. Tožbo je treba vložiti na ugotovitev, da je oseba dedič po zapustniku, iz napotitvenega sklepa pa mora biti razvidno tudi, zoper koga naj se tožba vloži.
Pri presoji o tem, koga napotiti na pravdo, je treba upoštevati tudi to, da je tisti, ki trdi, da obstaja določena pravica ali pravno razmerje, dolžan to dokazati, ne pa tisti, ki trdi, da pravice oziroma pravnega razmerja ni.
proizvodnja in promet z mamili - protipravnost - opis kaznivega dejanja - nedovoljena dejavnost
Kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa z mamili po tretjem odstavku 196. člena KZ je storjeno tedaj, ko storilec brez pooblastila, izdeluje, nabavlja, ima ali daje v uporabo opremo, material ali predhodne sestavine, za katere ve, da so namenjene za proizvodnjo mamil. Razen določenega izvršitvenega ravnanja mora biti storilcu tega dejanja posebej dokazana njegova protipravnost in zavest o proizvodnji mamil, ki so ji oprema, material ali predhodne sestavine namenjene. V procesno pravnem smislu to pomeni, da morajo biti v opisu dejanja zajete okoliščine, s katerimi je posamezno izvršitveno dejanje konkretizirano, potem pravne podlage, ki utemeljujejo obstoj pooblastila in končno še okoliščine, ki omogočajo ugotovitev, da je storilec vedel za zgornje namene.
upravičenec do denacionalizacije - pravni posel, sklenjen zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa oziroma predstavnika oblasti - vrednost podržavljenega premoženja - obnova postopka - nova dejstva in novi dokazi - prekluzija
Odplačnost je lahko eden od indicev o tem, ali je pri sklepanju pogodbe prišlo do sile ali grožnje. Sodišča ga upoštevajo v povezavi z drugimi okoliščinami, ki nedvoumno kažejo na to, ali je bil odplačni pravni posel sklenjen prostovoljno ali ne. Ob tem je potrebno upoštevati, da na sklepanje o pravi prodajalčevi volji višina odmene za prodano stvar ne vpliva vselej enako (močno). Medtem ko je nesorazmerno nizka kupnina gotovo močan indic o morebitnih napakah volje (resnično voljo skoraj izključuje), daje ustrezna oziroma tržna kupnina dosti šibkejšo podlago za sklepanje na prodajalčevo resnično voljo (ne izključuje napak volje).
razpolaganje z nepremičnino - zahteva za denacionalizacijo - nepremičnina, glede katere je bila vložena zahteva za denacionalizacijo - ničnost pogodbe - ovire za vrnitev v naravi
Po 88. čl. ZDen je ničen vsak pravni posel o razpolaganju z nepremičnino, sklenjen po uveljavitvi ZDen, glede katere je bila vložena zahteva za denacionalizacijo, neodvisno od tega, ali obstajajo ovire za vrnitev v naravi ali ne.
premoženjska razmerja med zakonci - skupno premoženje zakoncev - ugotovitev velikosti deležev na skupnem premoženju - vlaganje v posebno premoženje - neupravičena obogatitev - trditveno in dokazno breme