neveljavnost pogodb - ničnost pogodbe - izpodbojnost pogodbe - pogodba poslovno nesposobne osebe - odobritev centra za socialno delo
V skladu z določbo 86. člena OZ pomeni ničnost najhujšo sankcijo, ki se uporabi v primeru, če namen kršenega predpisa ne odkazuje na kakšno milejšo sankcijo. V konkretnem primeru je sporno pogodbo podpisala drugotožnica kot skrbnica prvotožnika in je jasno in nedvoumno izrazila voljo obeh prodajalcev, da se odsvaja njun 7/8 delež na sporni nepremičnini. Prav ona v svojem imenu in v imenu oskrbovanca sedaj terja ugotovitev ničnosti pogodbe, čeprav je omenjeno pomanjkljivost tudi sama povzročila, ker ni pridobila soglasja centra. Pogodbe pa niti v tem niti v kakšnem drugem postopku nobena od tožečih strank ni izpodbijala s tožbo, s katero bi zahtevala razveljavitev pogodbe. To pa pomeni, da je sporni pravni posel še veljaven, saj gre ob povedanem zgolj za varovanje interesov pogodbenih strank in ne za varovanje splošnega interesa, ki bi lahko privedlo k ugotovitvi, da gre za ničen pravni posel, katerega neveljavnost se lahko uveljavlja brez časovne omejitve.
Le napake v zvezi s sklenitvijo pogodbe oz. njeno vsebino lahko povzročijo ničnost pogodbe.
odškodninska odgovornost - odmera odškodnine - poškodba vratne hrbtenice - vzročna zveza - adekvatna vzročnost - možnost obravnavanja pred sodiščem
Vprašanje adekvatne vzročnosti pri odškodninskem zahtevku zaradi poškodbe vratne hrbtenice.
Če tožnica na prvi narok za glavno obravnavo ni bila pravilno vabljena, na tem naroku pa je bil prisoten njen pooblaščenec, tožnici ni bila odvzeta možnost obravnavanja pred sodiščem.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - gospodarski spor - sosporniki
Pravila o postopku o gospodarskih sporih veljajo tudi, kadar so v sporu poleg oseb iz prvega odstavka 481. člena ZPP kot sosporniki iz 1. točke 1. odstavka 191. člena tega zakona udeležene še druge osebe.
Za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja (ki je bilo ugotovljeno s pravnomočno sodbo delovnega sodišča) so bile s strani stečajnega upravitelja priznane vse tožnikove terjatve, vključno s plačami in prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. To pomeni, da je stečajni upravitelj obračunal prispevke za obvezno zavarovanje, tako da je izpolnjen pogoj za priznanje lastnosti zavarovanca za to obdobje.
invalidnost - invalid III. kategorije - omejitve pri delu - samozaposleni
Tožnica v času do izdaje dokončne odločbe toženca ni bila zmožna za svoje delo, bila pa je zmožna za delo v delokrogu svojega poklica z omejitvami dvigovanja in prenašanja bremen nad 5 kg, pogostega pripogibanja in stalne prisilne drže v polnem delovnem času. Pri njej je bila podana omejena zmožnost za delo, ki je sicer podlaga za razvrstitev v III. kategorijo invalidnosti. Kljub temu pa tožnici ni mogoče priznati pravic iz invalidskega zavarovanja, saj je bila v spornem obdobju v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje vključena kot samostojna podjetnica posameznica.
V Republiki Sloveniji je uradna valuta od 1.1.2007 dalje euro (3. odstavek 2. člena ZUE) in zato tečejo zakonske zamudne obresti od dosojenih eurskih zneskov pred tem datumom od tolarske protivrednosti navedenih zneskov.
sprememba odločitve o varstvu in vzgoji otroka - preddodelitev otroka - onemogočanje stikov - korist otroka
Na prvem mestu je korist deklice. Ta je varovana v največji meri, če deklici ne bo treba spreminjati okolja, v katerem živi, če mati deklice ne bo zastraševala in pri njej vzbujala odpora do očeta in če bodo stiki še naprej potekali redno. V primeru, če bo mati stike ponovno začela onemogočati, ali bo - kot je navedla izvedenka - pri deklici vzbujala ambivalenco, strah ali neustreznih pričakovanja ter odpor, bodo glede na dosedanji dokazni postopek podani razlogi za takojšnjo odločitev, da se deklico zaupa očetu. Če se mati ob povsem jasnem izvedenskem mnenju, da takšno ravnanje predstavlja psihično nasilje nad otrokom, ne bo v prihodnje vzdržala takšnega ravnanja, bo to jasen znak, da nikakor ni sposobna skrbeti za uveljavljanje otrokovih koristi.
Tožnica s tožbo od tožene stranke zahteva, da z njo sklene prodajno pogodbo. Tožnica bo, če bo pridobila lastninsko pravico na spornih nepremičninah, le-to pridobila na podlagi pravnega posla, in sicer kupne pogodbe. To pa ni izviren način pridobitve lastninske pravice. Le v tem primeru pa je na podlagi določbe 79. čl. ZZK-1 dopustna zaznamba spora.
osebna vročitev - nadomestna vročitev - obvestilo o pošiljki - dva poskusa vročitve - povratnica
S spremembo ZPP (novela ZPP-A iz leta 2002) se je učinkovito uveljavila rešitev, da je pri osebnih vročitvah treba opraviti največ dva poskusa vročitve.
Tožba je nesklepčna, če iz dejstev, ki so navedena v tožbi, utemeljenost tožbenega zahtevka ne izhaja. Ker pa sodišče prve stopnje v obrazložitvi ugotovi, da tožnik v tožbi ne zatrjuje, da bi skrbstveni organ neresnično ugotovil dejstva v zapisniku, je tožba nepopolna in je ni možno obravnavati, v posledici česar jo je potrebno vložniku vrniti v popravo v določenem roku.