Sodišče prve stopnje je zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb postopka po 14. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP, saj o ugovoru pobota v izreku sodbe ni odločilo, ampak je le v obrazložitvi sodbe navedlo, da terjatev, uveljavljena v pobot, ne obstoji.
Odločitev o dovolitvi spremembe tožbe po uveljavitvi ZPP-D. Ta zakon v prehodnih določbah (1. odstavek 130. člena) določa, da se postopek, ki se je začel pred uveljavitvijo tega zakona, nadaljuje po določbah tega zakona, če ni v tem zakonu določeno drugače. V prehodnih določbah ZPP-D glede uporabe določbe 1. odstavka 185. člena ZPP ni določeno drugače in je torej prvo sodišče moralo navedeno določbo uporabiti. Ni podlage za to, da bi prvo sodišče ob pomanjkanju privolitve toženke v spremembo tožbe, spremembo tožbe dovolilo le delno, in sicer v obsegu, v katerem bi bilo še vedno pristojno okrajno sodišče.
Zemljiškoknjižno sodišče na podlagi 29. člena ZZK-1 preverja, ali obstaja identiteta predmeta v zavezovalnem in razpolagalnem pravnem poslu in pri tem dovoli vpis v okviru zemljiškoknjižnega dovolila, a ne preko zavezovalnega pravnega posla.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL0055118
ZOR člen 542, 542/2, 546, 546/2, 550, 551. ZVPot člen 52, 55, 55/2, 56.
pogodba o finančnem leasingu - razveza pogodbe o finančnem leasingu - uporaba pravil o prodaji na obroke
Pri obravnavi leasing pogodbe, ki ima elemente prodajne pogodbe, je sodišče dolžno uporabiti kogentne določbe ZOR o varstvu kupca posameznika pri prodaji na obroke in kogentne določbe ZVPot o varstvu potrošnika pri prodaji na obroke.
Tožnik je v tožbi zatrjeval, da bo celotne kupljene prostore oddajal v poslovne namene, čemur je ustrezal tudi izračun odškodnine. Kasneje je navedel, da je nameraval oddajati v poslovne namene pretežni del nepremičnine, pri čemer pa je njegov izračun vtoževane odškodnine še vedno temeljil na celotni površini kupljenih prostorov. Na podlagi takšnih trditev pa ni mogoče ugotoviti površine, ki naj bi jo tožnik oddajal, in tudi ne preveriti višine vtoževane škode.
Ne gre za kršitev pravice do izjave, če sodišče ni zaslišalo tožnika, ki se kar dvakrat ni odzval sodnemu vabilu.
regulacijska začasna odredba - zavarovanje nedenarne terjatve - motenje posesti - vsebina začasne odredbe enaka tožbenemu zahtevku - težko nadomestljiva škoda
Pri izdaji regulacijske odredbe je treba celovito tehtati položaj obeh pravdnih strank, ta pa vključuje tudi upoštevanje morebitnih posledic opustitve varovanja. Celovita ocena okoliščin na strani tožeče in tožene stranke ne utemeljuje izdaje začasne odredbe in ni tehtnih razlogov, da bi sodišče brez kontradiktornega postopka že v tej fazi postopka izdalo začasno odredbo, s katero bi dejansko že ugodilo tožbenemu zahtevku.
Začasno odredbo, katere vsebina je enaka tožbenemu zahtevku, je mogoče izdati le pod pogojem, če bi bilo kljub izdani začasni odredbi in njeni izvršitvi, kasneje ob sodbi, s katero bi sodišče tožbeni zahtevek zavrnilo, mogoče za toženca vzpostaviti prejšnje stanje. V teh primerih je treba restriktivno tolmačiti pojem "težko nadomestljiva škoda" ter ob tehtanju interesov ene in druge stranke zagotoviti, da bodo ureditvene začasne odredbe, katerih vsebina je enaka tožbenemu zahtevku, ostale omejene le na nujne in ustavno upravičene primere.
ZZZDR člen 60, 60. ZNP člen 128, 129, 130. ZZK člen 44, 44. ZZK-1 člen 79, 79.
zaznamba spora - delitev skupnega premoženja v nepravdnem postopku - predlog za delitev skupnega nepremičnega premoženja v nepravdnem postopku - skupno premoženje
Dopustna je zaznamba spora tudi, če je vložen predlog in ne le tožba, s katero se ugotavlja obstoj lastninske pravice.
Zaznamba spora se v zemljiški knjigi lahko dovoli tudi zakoncu, ki pred nepravdnim sodiščem uveljavlja delitev skupnega nepremičnega premoženja, pridobljenega v času trajanja zakonske zveze, če zahteva, da postane izključni lastnik tistih (oziroma tistega dela) nepremičnin, ki so bile do sedaj zemljiškoknjižno v lasti drugega zakonca.
Predlog za zaznambo spora je utemeljen glede tistih nepremičnin, na katerih tožnik predlaga, da pridobi izključno lastninsko pravico, ki pa so zemljiškoknjižno v celoti v lasti nasprotne udeleženke, in na tistih nepremičninah, kjer predlagatelj predlaga priznanje lastninske pravice na celotni nepremičnini, čeprav je zemljiškoknjižno skupaj z nasprotno udeleženko vpisan do 1/2.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0053868
ZPPSL člen 140, 144, 144/1. ZPP člen 181, 181/1, 181/2, 181, 181/1, 181/2. OZ člen 131, 131/2, 179, 182, 964, 965, 965/1, 131, 131/2, 179, 182, 964, 965, 965/1.
ugotovitvena tožba - stečaj - solidarna obveznost tožencev - de minimis non curat praetor
Tožnik ima do drugega toženca, ki je pravna oseba v stečaju, le ugotovitveni zahtevek do stečajne mase. Obveznost tožencev je še vedno solidarna, saj uvedba stečajnega postopka ne vpliva na temeljne posledice pasivne solidarnosti.
Pritožbene navedbe v zvezi z zavrnitvijo tožbenega zahtevka za plačilo 0,78 EUR je obravnavati po načelu de minimis non curat praetor.
ZDR člen 4, 4/1, 11, 11/2, 16, 42, 204, 204/1, 204/2. Kolektivna pogodba za poklicne novinarje člen 5.
obstoj delovnega razmerja - sodno varstvo - zahteva za varstvo pravic - elementi delovnega razmerja - civilnopravna pogodba - plača - izobrazba za zasedbo delovnega mesta
Glede na to, da je tožnik v času, za katerega se je ugotovil obstoj delovnega razmerja, pri toženi stranki opravljal delo za plačilo na podlagi pogodb civilnega prava, je treba pri odločanju o utemeljenosti tožbenega zahtevka za plačilo bruto plače po višini upoštevati zneske, ki jih je tožena stranka tožniku že izplačala.
Pritožbene navedbe se ne nanašajo na samo vknjižbo, pač pa pritožnik navaja ugovore, ki bi jih lahko uveljavljal v izvršilnem postopku, v zemljiškoknjižnem postopku pa niso upoštevani.
pravnomočnost sklepa o dedovanju - dedna izjava po pravnomočnosti sklepa o dedovanju - zavrženje dedne izjave - izločitveni zahtevek dediča - dedna izjava
Po pravnomočnosti sklepa o dedovanju ni mogoče več upoštevati dedne izjave dediča in v okviru zapuščinskega postopka ni mogoče več odločati o njegovem izločitvenem zahtevku, temveč ju je treba zavreči.
ZTLR člen 20, 20/1, 20, 20/1. ZIZ člen 64, 64/1, 239, 64, 64/1, 239. SPZ člen 49, 49/1, 49, 49/1.
nedopustnost zavarovanja - pridobitev lastninske pravice - dobrovernost
Tožnica v času toženkinega vpisa zavarovanja še ni pridobila lastninske pravice na stanovanju. S prodajno pogodbo se še ne pridobi lastninske pravice na nepremičnini. Pridobi se jo z vpisom v zemljiško knjigo.
Vprašanje dobrovernosti je pomembno pri originarni pridobitvi lastninske pravice.
ZIZ člen 42, 42/2, 42, 42/2. ZPP člen 319, 319/2, 319, 319/2.
potrdilo pravnomočnosti in izvršljivosti
S potekom pritožbenega roka je sodba pravnomočna, zato sodišče ne sme zavrniti predloga tožeče stranke za potrdilo pravnomočnosti sodbe, čeprav ima pomisleke glede popolnosti naziva tožeče stranke, na katero se sodba glasi.
ZD člen 136, 136. ZDen člen 80, 80/2, 81, 80, 80/2, 81.
dedovanje denacionaliziranega premoženja - veljavnost oporočnih razpolaganj glede denacionaliziranega premoženja - pravni učinek dednih izjav, danih pred pravnomočno odločbo o denacionalizaciji - odpoved dedovanju v korist določenega dediča - odstop dednega deleža
Oporočna razpolaganja, napravljena pred izdajo odločbe o denacionalizaciji, glede premoženja, ki pripade upravičencu po tej odločbi, imajo pravni učinek samo, če je to v oporoki izrecno navedeno.
Dedne izjave, dane v postopku denacionalizacije, imajo pravno veljavo glede denacionaliziranega premoženja, pri čemer je potrebno navedeno besedilo razlagati v časovnem in ne procesnem smislu.
obresti - tek obresti - pravnomočno končan izvršilni postopek - ustavna pritožba
Ob upoštevanju, da je sporno razmerje nastalo pred uveljavitvijo OZ (pred 1.1.2002), da sta bila tako pravdni kot izvršilni postopek pravnomočno zaključena pred učinkovanjem spremembe 1060. člena OZ (pred 18.3.2006), ter ob upoštevanju dejstva, da tožnik zoper odločitev ni vložil ustavne pritožbe, se tožnik pri vprašanju o teku obresti ne more uspešno sklicevati na kasnejšo razveljavitev OZ.
ZIKS člen 145c, 145c. ZDen člen 72, 72/2, 72, 72/2.
razveljavitev kazni zaplembe premoženja - vrnitev premoženja - odmena zaradi nemožnosti uporabe - višina najemnine - vlaganja - skrbnost pri oblikovanju višine najemnine
Pravna narava zahtevkov na podlagi 145c. člena ZIKS je enaka pravni naravi zahtevkov na podlagi 72. člena Zakona o denacionalizaciji. Gre za nadomestilo (odmeno), povračilo oziroma odškodovanje za izgubo tiste koristi, ki bi jo upravičenec dosegel, če bi nepremičnino sam uporabljal oziroma upravljal. Pri ugotavljanju te koristi je možnih več izhodišč, ki so odvisni od okoliščin posamičnega primera.
Sodišče prve stopnje bo moralo oceniti, ali res obstajajo utemeljeni razlogi za to, da se kot podlaga za ugotavljanje koristi vzame tržna najemnina brez upoštevanja vlaganja po 5.10.2000 (upoštevanje vlaganj, ki so bila opravljena pred pravnomočno razveljavitvijo kazni zaplembe premoženja, glede na določbo 145c. člena ZIKS ni mogoče). V novem sojenju bo moralo najprej oceniti, ali je tožena stranka opustila potrebno skrbnost pri oblikovanju višine najemnine, glede na to, da je v 5. členu aneksa najemne pogodbe z dne 16.6.1992 (A8) navedeno, da najemodajalec najemniku ni dolžan povrniti revalorizirane vrednosti vloženih investicij, razen v primeru, če najemodajalec prekine pogodbo brez krivdnega razloga na strani najemnika. Določba v najemni pogodbi, da najemnik nima pravice do povrnitve vlaganj, namreč zavezuje najemnika tudi v razmerju z denacionalizacijskim upravičencem. Oceniti bo treba, ali ima po sklenjeni najemni pogodbi (ki učinkuje tudi zoper upravičenca) upoštevajoč tudi višino najemnine, najemnik pravico do povrnitve vlaganj ali ne. Če najemnik te pravice nima, potem bo treba oceniti, ali vrednost vlaganj skupaj s plačano najemnino predstavlja pravično odmeno zaradi nemožnosti uporabe oziroma upravljanja.
vzpostavitev zemljiškoknjižne listine - temelj za prenos lastninske pravice - veriga prenosov
Ob odločanju o predlogu za vzpostavitev zemljiškoknjižnih listin in vpisu lastninske pravice na podlagi vzpostavljenih listin mora zemljiškoknjižno sodišče presojati, ali so izpolnjeni drugi pogoji za vpis lastninske pravice na predlagatelja postopka (2. točka 1. odstavka 234. člena ZZK-1).
Ta pogoj ni izpolnjen, če iz navedb predloga in priloženih listin ni mogoče ugotoviti, kaj naj bi bil temelj za prenos lastninske pravice od zemljiškoknjižnega lastnika na naslednjega v verigi prenosov.
prekluzija tožbenih navedb – dolžnost stranke navesti pravno pomembna dejstva in predlagati pravno pomembne dokaze – nenevarna stvar – nenevarna dejavnost – objektivna odgovornost
Stranke so dolžne navesti vsa dejstva, na katera opirajo svoj zahtevek in predlagati dokaze, s katerimi se ta dejstva dokazujejo in le glede dejstev, pomembnih za odločitev o utemeljenosti zahtevka se izvajajo dokazi. V našem pravu tako velja načelo dispozitivnosti (glede zahtevka) in razpravno načelo (glede opredelitve dejanske podlage).