CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0053868
ZPPSL člen 140, 144, 144/1. ZPP člen 181, 181/1, 181/2, 181, 181/1, 181/2. OZ člen 131, 131/2, 179, 182, 964, 965, 965/1, 131, 131/2, 179, 182, 964, 965, 965/1.
ugotovitvena tožba - stečaj - solidarna obveznost tožencev - de minimis non curat praetor
Tožnik ima do drugega toženca, ki je pravna oseba v stečaju, le ugotovitveni zahtevek do stečajne mase. Obveznost tožencev je še vedno solidarna, saj uvedba stečajnega postopka ne vpliva na temeljne posledice pasivne solidarnosti.
Pritožbene navedbe v zvezi z zavrnitvijo tožbenega zahtevka za plačilo 0,78 EUR je obravnavati po načelu de minimis non curat praetor.
ZDR člen 4, 4/1, 11, 11/2, 16, 42, 204, 204/1, 204/2. Kolektivna pogodba za poklicne novinarje člen 5.
obstoj delovnega razmerja - sodno varstvo - zahteva za varstvo pravic - elementi delovnega razmerja - civilnopravna pogodba - plača - izobrazba za zasedbo delovnega mesta
Glede na to, da je tožnik v času, za katerega se je ugotovil obstoj delovnega razmerja, pri toženi stranki opravljal delo za plačilo na podlagi pogodb civilnega prava, je treba pri odločanju o utemeljenosti tožbenega zahtevka za plačilo bruto plače po višini upoštevati zneske, ki jih je tožena stranka tožniku že izplačala.
Tožba je nesklepčna, če iz dejstev, ki so navedena v tožbi, utemeljenost tožbenega zahtevka ne izhaja. Ker pa sodišče prve stopnje v obrazložitvi ugotovi, da tožnik v tožbi ne zatrjuje, da bi skrbstveni organ neresnično ugotovil dejstva v zapisniku, je tožba nepopolna in je ni možno obravnavati, v posledici česar jo je potrebno vložniku vrniti v popravo v določenem roku.
javni uslužbenec – vojak – obstoj delovnega razmerja – pristop iz JLA v TO – pristopna izjava
Do pristopa tožnika iz JLA v TO RS je prišlo kljub temu, da pristopne izjave ni podpisal, saj je jasno in nedvoumno izrazil voljo za pristop. Tudi z delom je želel nadaljevati, le da zaradi izjemnosti situacije, kateri so botrovale njegove umske in preostale sposobnosti razumevanja, do dejanskega dela ni prišlo. Tožbeni zahtevek za ugotovitev obstoja delovnega razmerja in za priznanje pravic iz delovnega razmerja je utemeljen za obdobje od dne, ko je tožnik izrazi voljo za pristop, do dne, ko se je zaradi ugotovljene invalidnosti I. kategorije upokojil.
pogodba o posredovanju - vzpostavitev psihološkega kontakta
Vzpostavitev "psihološkega kontakta" med naročnikom in stranko predstavlja bistveno izpolnitev pogodbe o posredovanju. Vse druge storitve so med strankama lahko dodatno dogovorjene, vendar pa je vzpostavitev "psihološkega kontakta" bistven element tovrstnih pogodb, v odsotnosti tega je zato treba preveriti, ali posel morebiti ne ustreza vsebini kake druge pogodbe.
ZZZDR člen 51, 51/2, 59, 59/2, 51, 51/2, 59, 59/2. SZ člen 13, 13. ZSR člen 68/1, 68/1.
skupno premoženje - deleži zakoncev - odplačilo kreditov v času trajanja zakonske zveze
Po izračunu izvedenke sta zakonca, upoštevaje inflacijo v času trajanja ekonomske skupnosti, odplačala realno 1,98% vrednosti stanovanja, plačanega na podlagi kreditov, ki jih je dobil toženec za nakup stanovanja pred sklenitvijo zakonske zveze. Zato tožnici ne gre stvarnopravni, temveč le obligacijskopravni zahtevek.
V danem primeru je šlo za tekmovanje, zato bi morali organizatorji (prva tožena stranka je tista, ki bi morala skrbeti za varnost tekmovalcev) poskrbeti za potrebne varnostne ukrepe, med drugim tudi, da netekmovalci nimajo dostopa na progo, na kateri poteka športna prireditev, in da je ta prosta za tekmovalce, zato tožnica ni bila dolžna posebej prilagajati svoje hitrosti terenu in udeležencem na progi ter njen prispevek v tej smeri ni bil podan.
Če je prva tožena stranka nameravala podati ugovor glede obstoja njene zamude s plačilom, bi to morala izraziti precizneje.
oprostitev plačila sodnih taks – povrnitev pravdnih stroškov nasprotne stranke
Oprostitev stranke plačila sodnih taks v ničemer ne posega v pravni položaj nasprotne stranke. Če slednja v postopku uspe, ima pravico do povrnitve stroškov od stranke, ki v postopku ni uspela in to ne glede na to, ali je bila ta stranka oproščena plačila sodnih taks ali ne.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0056052
ZPP člen 216, 216/1, 317, 216, 216/1, 317. OZ člen 376, 376.
tek zamudnih obresti - prepoved ultra alterum tantum - odmera odškodnine po prostem preudarku - odpoved tožbenemu zahtevku
Če so zapadle, pa neplačane obresti do 31.12.2001 že presegle glavnico, so dne 1.1.2002 z uveljavitvijo OZ na podlagi določbe 376. člena OZ prenehale teči. Obresti, ki so enkrat prenehale teči, ne morejo pričeti teči znova in torej sprememba Obligacijskega zakonika (OZ-A) na odločitev o obrestih ne vpliva.
posojilna pogodba - soglasje izjavljene in dejanske volje - soglasje o predmetu pogodbe
Za nastanek veljavne pogodbe je bistveno, kakšno je bilo soglasje volj pravdnih strank glede bistvenih sestavin pogodbe, med katere sodi tudi višina izročenega denarja ob njenem sklepanju.
izpodbijanje sklenjene sodne poravnave - razveljavitev sodne poravnave - sila - zvijača - grožnja - opozorilo na stroškovne posledice pravde
Opozorilo na stroškovne posledice pravde ni grožnja, ki bi jo lahko opredelili kot silo ali zvijačo, zlasti, ker je prvi tožnik sodno poravnavo sklepal v prisotnosti svoje pravne pooblaščenke.
ZD člen 136, 136. ZDen člen 80, 80/2, 81, 80, 80/2, 81.
dedovanje denacionaliziranega premoženja - veljavnost oporočnih razpolaganj glede denacionaliziranega premoženja - pravni učinek dednih izjav, danih pred pravnomočno odločbo o denacionalizaciji - odpoved dedovanju v korist določenega dediča - odstop dednega deleža
Oporočna razpolaganja, napravljena pred izdajo odločbe o denacionalizaciji, glede premoženja, ki pripade upravičencu po tej odločbi, imajo pravni učinek samo, če je to v oporoki izrecno navedeno.
Dedne izjave, dane v postopku denacionalizacije, imajo pravno veljavo glede denacionaliziranega premoženja, pri čemer je potrebno navedeno besedilo razlagati v časovnem in ne procesnem smislu.
ZIKS člen 145c, 145c. ZDen člen 72, 72/2, 72, 72/2.
razveljavitev kazni zaplembe premoženja - vrnitev premoženja - odmena zaradi nemožnosti uporabe - višina najemnine - vlaganja - skrbnost pri oblikovanju višine najemnine
Pravna narava zahtevkov na podlagi 145c. člena ZIKS je enaka pravni naravi zahtevkov na podlagi 72. člena Zakona o denacionalizaciji. Gre za nadomestilo (odmeno), povračilo oziroma odškodovanje za izgubo tiste koristi, ki bi jo upravičenec dosegel, če bi nepremičnino sam uporabljal oziroma upravljal. Pri ugotavljanju te koristi je možnih več izhodišč, ki so odvisni od okoliščin posamičnega primera.
Sodišče prve stopnje bo moralo oceniti, ali res obstajajo utemeljeni razlogi za to, da se kot podlaga za ugotavljanje koristi vzame tržna najemnina brez upoštevanja vlaganja po 5.10.2000 (upoštevanje vlaganj, ki so bila opravljena pred pravnomočno razveljavitvijo kazni zaplembe premoženja, glede na določbo 145c. člena ZIKS ni mogoče). V novem sojenju bo moralo najprej oceniti, ali je tožena stranka opustila potrebno skrbnost pri oblikovanju višine najemnine, glede na to, da je v 5. členu aneksa najemne pogodbe z dne 16.6.1992 (A8) navedeno, da najemodajalec najemniku ni dolžan povrniti revalorizirane vrednosti vloženih investicij, razen v primeru, če najemodajalec prekine pogodbo brez krivdnega razloga na strani najemnika. Določba v najemni pogodbi, da najemnik nima pravice do povrnitve vlaganj, namreč zavezuje najemnika tudi v razmerju z denacionalizacijskim upravičencem. Oceniti bo treba, ali ima po sklenjeni najemni pogodbi (ki učinkuje tudi zoper upravičenca) upoštevajoč tudi višino najemnine, najemnik pravico do povrnitve vlaganj ali ne. Če najemnik te pravice nima, potem bo treba oceniti, ali vrednost vlaganj skupaj s plačano najemnino predstavlja pravično odmeno zaradi nemožnosti uporabe oziroma upravljanja.
obresti - tek obresti - pravnomočno končan izvršilni postopek - ustavna pritožba
Ob upoštevanju, da je sporno razmerje nastalo pred uveljavitvijo OZ (pred 1.1.2002), da sta bila tako pravdni kot izvršilni postopek pravnomočno zaključena pred učinkovanjem spremembe 1060. člena OZ (pred 18.3.2006), ter ob upoštevanju dejstva, da tožnik zoper odločitev ni vložil ustavne pritožbe, se tožnik pri vprašanju o teku obresti ne more uspešno sklicevati na kasnejšo razveljavitev OZ.
ZZZDR člen 60, 60. ZNP člen 128, 129, 130. ZZK člen 44, 44. ZZK-1 člen 79, 79.
zaznamba spora - delitev skupnega premoženja v nepravdnem postopku - predlog za delitev skupnega nepremičnega premoženja v nepravdnem postopku - skupno premoženje
Dopustna je zaznamba spora tudi, če je vložen predlog in ne le tožba, s katero se ugotavlja obstoj lastninske pravice.
Zaznamba spora se v zemljiški knjigi lahko dovoli tudi zakoncu, ki pred nepravdnim sodiščem uveljavlja delitev skupnega nepremičnega premoženja, pridobljenega v času trajanja zakonske zveze, če zahteva, da postane izključni lastnik tistih (oziroma tistega dela) nepremičnin, ki so bile do sedaj zemljiškoknjižno v lasti drugega zakonca.
Predlog za zaznambo spora je utemeljen glede tistih nepremičnin, na katerih tožnik predlaga, da pridobi izključno lastninsko pravico, ki pa so zemljiškoknjižno v celoti v lasti nasprotne udeleženke, in na tistih nepremičninah, kjer predlagatelj predlaga priznanje lastninske pravice na celotni nepremičnini, čeprav je zemljiškoknjižno skupaj z nasprotno udeleženko vpisan do 1/2.
Tožnik je v tožbi zatrjeval, da bo celotne kupljene prostore oddajal v poslovne namene, čemur je ustrezal tudi izračun odškodnine. Kasneje je navedel, da je nameraval oddajati v poslovne namene pretežni del nepremičnine, pri čemer pa je njegov izračun vtoževane odškodnine še vedno temeljil na celotni površini kupljenih prostorov. Na podlagi takšnih trditev pa ni mogoče ugotoviti površine, ki naj bi jo tožnik oddajal, in tudi ne preveriti višine vtoževane škode.
Ne gre za kršitev pravice do izjave, če sodišče ni zaslišalo tožnika, ki se kar dvakrat ni odzval sodnemu vabilu.