CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0056046
ZOdv člen 11, 11. ZOR člen 751, 751/1, 751, 751/1. ZPP člen 100, 100/1, 100, 100/1. OZ člen 79, 79/2, 768, 768/1, 79, 79/2, 768, 768/1.
odškodninska odgovornost odvetnika - veljavnost pooblastila - smrt pooblastitelja
Med tožnico kot dedinjo pooblastitelja in odvetnikom ni bilo pooblastilnega razmerja, ker je s smrtjo odvetnikovo pooblastilo prenehalo. Zato ni njegove odškodninske odgovornosti.
Prekoračitev tožbenega zahtevka je podana takrat, ko sodišče tožniku prisodi več ali nekaj drugega, kot je zahteval, ne pa, ko odločitev opre na drugo pravno podlago, kot jo je podal tožnik. Sodišče namreč ni vezano na pravno podlago, ki jo tožnik poda v tožbi, temveč le na zatrjevana dejstva. Sodišče po uradni dolžnosti poišče materialnopravno normo, ki ustreza ugotovljenim dejstvom in na katera navezuje takšno pravno posledico, kot jo uveljavlja tožnik s tožbenim zahtevkom.
določitev deležev izvenazkonskih partnerjev na skupnem premoženju
Zakonska skupnost ni skupnost, v kateri se obračunava vsak prispevek v denarju ali po vrednosti na trgu, spor o deležih zakoncev na skupnem premoženju pa ne obračunska pravda. Zato je pri presoji, katero premoženje sodi v skupno premoženje zakoncev, nujno izhajati iz načela enotnosti skupnega premoženja, obravnavati celotno skupno premoženje, obdobje pridobivanja premoženja oziroma obstoja izvenzakonske skupnosti pa presojati vsestransko in celovito ter ga v nobenem primeru drobiti na posamezna obdobja. Slednje velja tudi za presojo (vseh) prispevkov zakoncev oz. izvenzakonskih partnerjev.
Pravda zaradi nedopustnosti izvršbe je vezana na obstoj konkretnega izvršilnega postopka in v njem opravljena izvršilna dejanja. Če je bil sklep o izvršbi in vsa izvršilna dejanja, ki so temeljila na tem sklepu, razveljavljena, je bil že v okviru izvršilnega postopka dosežen cilj, ki ga je tožnica zasledovala s predmetno tožbo in tožnica pravnega interesa za pravdo na ugotovitev nedopustnosti izvršbe več nima.
izvrševanje javnega interesa na področju kulture - sofinanciranje države pri gradnji knjižnice - obveznost države glede na vrednost projekta sofinanciranja - razmerje med odločbo države in pogodbo - poseg v pridobljeno pravico
Tožena stranka (zanjo Ministrstvo za kulturo) je sprejela individualni enostranski pravni akt, ki je dokončen, in kot tak ustvarja pravice in obveznosti za pravdni stranki. Na njegovi podlagi so bila tožeči stranki v letu 2004 za investicijo izgradnje knjižnice odobrena sredstva. Dejstvo, da tožena stranka ni hotela skleniti pogodbe pod pogoji iz Sklepa, ne more iti v breme tožeče stranke, ki uveljavlja že pridobljene pravice iz navedenega Sklepa.
DELOVNO PRAVO – JAVNI USLUŽBENCI – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VDS0006778
ZJU člen 3, 3/2, 35, 158, 159, 159/2, 159/6, 160, 161. ZDR člen 88, 88/1, 88/1-2, 88/3, 92, 92/3, 131, 162. ZPP člen 76, 76/1, 76/3, 339, 339/2, 339/2-11. ZDPra člen 1, 7.
stranka postopka – absolutna bistvena kršitev določb postopka – redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – razlog nesposobnosti – zaposlitev pod spremenjenimi pogoji – odpovedni rok – regres za letni dopust – sorazmerni del letnega dopusta – odškodnina za neizkoriščen letni dopust
Z izpodbijano sodbo je v izreku odločeno, tako kot da gre za dve pravdni stranki (Republiko Slovenijo, Ministrstvo za ... kot prvotoženo stranko in Vlado Republike Slovenije, Komisijo za pritožbe iz delovnega razmerja kot drugotoženo stranko), kar je sicer napačno, ker je tožena stranka le ena – Republika Slovenija. Navedena pomanjkljivost ob dejstvu, da je prvotožena stranka Republika Slovenija pravilno opredeljena, v postopku pa jo je pravilno zastopalo Državno pravobranilstvo, ni take narave, da bi predstavljala absolutno bistveno kršitev določb postopka po 11. točki 2. odstavka 339. člena ZPP.
zahteva za varstvo zakonitosti – rok za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti
Vložitev ustavne pritožbe zoper pravnomočno sodbo v roku 3 mesecev iz 3. odstavka 421. člena ZKP se ne more šteti za pravočasno vloženo zahtevo za varstvo zakonitosti. Gre za popolnoma drugo pravno sredstvo namenjeno odpravi kršitev človekovih pravic, do katerih je v postopku prišlo, a šele potem, ko so bila izčrpana vsa redna in izredna pravna sredstva, katerih namen je, da se že tekom rednega sodnega postopka odpravijo morebitne kršitve človekovih pravic.
ZDR člen 110, 111, 111/1, 111/1-2, 118, 118/2, 184.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – reintegracija – razporeditev
Na podlagi ugotovitve, da je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita, se ponovno vzpostavi dotedanja pogodba o zaposlitvi. To pomeni, da je tožena stranka dolžna tožnico pozvati nazaj na delo na delovno mesto, ki ga je opravljala pred odpovedjo. Tožbeni zahtevek, da jo je dolžna pozvati na drugo ustrezno delovno mesto, pa ni utemeljen, saj ZDR delodajalcu ne omogoča razporejanja delavcev z enostranskimi akti.
javni uslužbenec - vojak - plača - dodatek k plači - obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje - dokončna in pravnomočna odločba
Tožnik je bil v spornem obdobju z dokončnimi in pravnomočnimi odločbami tožene stranke razporejen na formacijsko dolžnost, za katero mu je bila skladno s formacijo določena plača brez dodatka za posebno nevarnost in ogroženost in s pravico do obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja v razmerju 12/15. Na takšne dokončne in pravnomočne odločbe je sodišče vezano, tako da tožbeni zahtevek za plačilo višje plače (za omenjeni dodatek in za vključitev v obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje v razmerju 12/18) ni utemeljen.
izbrisna tožba – pravočasna vložitev tožbe – uporaba prejšnjih predpisov
Glede pravočasnosti vložitve tožbe je sodišče zmotno uporabilo materialno pravo, saj je svojo odločitev oprlo na določbe Zakona o zemljiški knjigi – ZZK-1, ki urejajo izbrisno tožbo. Predmetna tožba je bila namreč vložena v času veljavnosti navedenega zakona, po neizpodbitih ugotovitvah sodbe pa je bila sporna vknjižba opravljena 27. julija 1998, ko je veljal Zakon o zemljiški knjigi. ZZK-1 je pričel veljati 16. septembra 2003 in roka za vložitev izbrisne tožbe ne določa več. ZZK-1 ni predvidel, kako se v prehodnem obdobju rešuje vprašanje starega roka za vložitev izbrisne tožbe po ZZK, ki je v drugem odstavku 102. člena določal triletni rok za vložitev takšne tožbe, in novega zakona, ki izbrisne tožbe nič več časovno ne omejuje. ZZK-1 torej ni predpisal retroaktivne veljavnosti nove zakonodajne ureditve za izbrisne tožbe, ki so bile vložene po uveljavitvi ZZK-1, za tiste vknjižbe, ki so bile opravljene v času veljavnosti ZZK. Ob takšni ureditvi ZZK-1 je treba vprašanje veljavnosti izbrisne tožbe presojati po predpisih, ki so veljali v času vpisa izpodbijane vknjižbe.
pogodba o finančnem leasingu – prodaja na obroke – odstop od pogodbe – odgovornost za kršitev pogodbe – odškodnina
1. Po našem pravu je odgovornost zaradi kršitve pogodbe krivdna, vendar je ta krivda postrožena, saj se ekskulpacijski razlogi zelo približujejo razlogom za razbremenitev objektivne odgovornosti. Vprašanje, ali je podana krivda, je zato treba presojati ob upoštevanju določbe 240. člena OZ, ki ureja, na kakšen način lahko odgovorna oseba dokaže, da ni kriva.
2. Za zaključek, ali je obravnavano pogodbo treba presojati po pravilih o prodaji na obroke, je odločilno vprašanje, na kakšen način je v pogodbi predviden odkup predmeta leasinga. Če je dogovorjeno, da do odkupa pride avtomatično s plačilom zadnjega obroka, gre res za pravni posel, ki je najbližji prodaji na obroke. Drugačna pa je situacija, ko ima leasingojemalec ob plačilu zadnjega obroka možnost odločitve, da avtomobil odkupi ali pa ne in ko torej sploh ni nujno, da pride do prodaje. Če prodaja ni bistveni del posla, ni mogoče uporabiti pravil o prodaji na obroke.
OZ člen 233, 233/1. ZM člen 29, 30, 31. ZPPSL 31, 31/2.
izvršba na podlagi verodostojne listine – bianco menica – pooblastilo za izpolnitev menice - menično poroštvo – prenehanje z menico zavarovane terjatve
Toženec se je s tem, ko je podpisal menični blanket na levi strani počez, in sicer brez žiga dolžnika zavezal kot menični porok, in sicer kot fizična oseba in ne kot direktor trasanta. Določila meničnega prava so stroga, in jih ni moč razlagati drugače kot so zapisana.
Sodišče prve stopnje si napačno razlaga 142. člen Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ki ureja osebno vročitev. Zakon v 141. členu ureja neosebno vročitev, v 142. členu pa osebno vročitev. Povsem jasno je torej, da je obvestilo v vsakem primeru potrebno, vsebina obvestila pa je odvisna od tega ali gre za „neosebno“ ali osebno vročitev.
dodatni sklep o dedovanju - last občine - premoženje agrarne skupnosti
Okoliščine, da Občina ni zainteresirana za pridobitev navedenih nepremičnin in da v proračunu nima predvidenih sredstev za te namene, glede na jasno zakonsko določbo, ne morejo igrati nobene vloge.
ZPP člen 300. ZZK-1 člen 141. Sodni red (1995) člen 251.
zahtevek za več vpisov na podlagi različnih listin - razdružitev predloga - kumulacija tožbenih zahtevkov - pogoji za kumulacijo tožbenih zahtevkov
Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor predlagatelja in potrdilo sklep zemljiškoknjižne referentke z dne 29.8.2007, ki je zavrnila predlog za vknjižbo izbrisa hipoteke, izbrisa prepovedi odtujitve in obremenitve ter za vknjižbo pridobitve maksimalne hipoteke pri nepremičnini, vpisani v podvložek št. 3997/48 k.o. P. z oznako 48.E. Tako je sodišče odločilo, ker je predlagatelj predlagal vknjižbo izbrisa dveh hipotek pod Dn. št. 1 in Dn. št. 2 in pripadajočih vknjižb (pravilno zaznamb) prepovedi odsvojitve in obremenitve.
S tem predlogom se zahteva več vpisov in je prvostopenjsko sodišče pravilno pojasnilo, da ne gre za take predlagane vpise, glede katerih bi lahko predlagatelj uveljavljal več zahtevkov za vpis v enem samem predlogu. Pogoji za kumulacijo zahtevkov za zemljiškoknjižne vpise torej niso podani. Toda vložen je en, torej skupen predlog za več vpisov, vrstni red se je določil v trenutku, ko je bil pri tem zemljiškoknjižnem sodišču predlog vložen, v tem zemljiškoknjižnem postopku pa se glede vprašanj, ki niso urejena s tem zakonom, uporablja splošne določbe ZNP (tretji odstavek 120. čl. ZZK-1), v nepravdnem postopku pa se smiselno uporabljajo določbe ZPP, če ni z navedenim ali drugim zakonom določeno drugače (37. čl. ZNP). Če pogoji za kumulacijo niso izpolnjeni in kumulacija ni dopustna, tudi v določbah ZNP oziroma ZPP ni podlage za zavrnitev oziroma zavrženje enega ali celo obeh zahtevkov oziroma tožbe. Gre za dva samostojna predloga v konkretnem primeru, v poštev pridejo pravila o razdružitvi pravd (člen 300 ZPP) in ne torej zavrnitev predloga. Postopanje s spisom, ki se med postopkom razdruži, pa ureja 251. člen Sodnega reda.
prometna nesreča – vožnja pod vplivom psihoaktivnih snovi – strokovni pregled
Glede na to, da je šlo v obravnavanem primeru za prometno nesrečo, ki ne spada v kategorijo prometnih nesreč, pri katerih sme policist takšen pregled odrediti, brez predhodne izvedbe postopka, ki ga določa osmi odstavek 132. čl. ZVCP-1, višje sodišče ugotavlja, da za odredbo policista za strokovni pregled zakonski pogoji niso bili izpolnjeni in s tem v zvezi očitek, da je iz tega razloga obdolženi odgovoren za prekršek po enajstem odstavku 132. čl. ZVCP-1 ni utemeljen.
stranska sankcija – prepoved vožnje motornega vozila – odmera sankcije – vožnja pod vplivom alkohola – poklicni voznik
Res je, da je obdolženi vozil motorno vozilo z visoko koncentracijo 0,68 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka, vendar sodišče prve stopnje, razen takšne ugotovitve ne navaja nobene obteževalne okoliščine, ki bi narekovala izrek stranske sankcije v daljšem trajanju, kot ga je oblikovala praksa sodišč v podobnih primerih. Premalo je sodišče prve stopnje pri odmeri stranske sankcije upoštevalo, da obdolženi doslej ni bil kaznovan, pa tudi ne nepomembno okoliščino, da obdolženi sicer vozniško dovoljenje potrebuje v zvezi z opravljanjem dela. Ta okoliščina sama po sebi ni okoliščina, zaradi katere bi bilo mogoče obdolžencu to sankcijo odpustiti, je pa nedvomno ena od okoliščin, ki so glede na določbe 26. čl. ZP-1 pomembne pri odločitvi, ali naj bo sankcija manjša ali večja, tako z vidika določb drugega kot tudi tretjega odstavka 26. čl. ZP-1. V obravnavani zadevi bi, po presoji višjega sodišča, glede na okoliščine prekrška, sankcija, ki bi imela za posledico, da bi obdolženi izgubil možnost pridobivanja sredstev za lastno preživljanje, presegla namen kaznovanja.